V nadaljevanju preberite: 

Naivno bi bilo enačiti neumrljivost z večno mladostjo, kar kaže tudi moderna znanost. Čeravno je podaljšala življenjsko dobo, to pomeni daljšo starost. Biti dlje ali večno mlad, morda obrniti puščico časa in staranje spremeniti v pomlajevanje, pa je precej izmuzljivejši cilj. O njegovi oddaljenosti plastično priča na ducate novodobnih milijarderjev, od tehnoloških mogotcev Marka Zuckerberga in Jeffa Bezosa do futurista Raya Kurzweila, in zagonskih podjetij, ki jim kljub vlaganju nepredstavljive količine denarja staranja še ni uspelo ustaviti.

Zunanji znaki staranja so očitni in banalni: nastanek gub, sivenje las, zmanjševanje kostne mase, plahnenje mišic, kognitivni upad in pešanje na vseh drugih področjih, od delovanja imunskega sistema do hitrosti premikanja. Zdi se, kot da bi imeli naši sestavni deli zaradi obrabe predpisano življenjsko dobo, podobno kot avtomobil. A takšen pogled spregleda pomembno razliko. Človeško telo ima različne popravljalne mehanizme, celice se obnavljajo. Mit o zamenjavi vseh celic vsakih sedem let je le mit, a celice, sicer različno naglo, umirajo in nadomeščajo jih nove. Zakaj to obnavljanje ni povsem natančno in zakaj se sčasoma ustavi?