Juice, Psyche, Luna 25, Čandrajan 3, starship,ariane 6 ...

Če se osredotočimo samo na vesolje, je letos pred nami kar nekaj vznemirljivih dogodkov. Načrtovani sta izstrelitvi odprav Psyche in Juice, sonda Osiris-Rex pa se bo vrnila na Zemljo. Pričakujemo lahko več krstnih poletov novih raket, veliko se bo dogajalo okoli Lune, predviden je tudi prvi vesoljski sprehod zasebnih astronavtov.

Vrnitev Osiris-Rexa, Jupitrove lune in skrivnostna temna energija

Evropska vesoljska agencija bo aprila z raketo ariane 5 izstrelila raziskovalca Jupitrovih ledenih lun Juice. Zanimale ga bodo lune Ganimed, Evropa in Kalisto, ki pod ledenim pokrovom domnevno skrivajo oceane, v njih pa bi se morda lahko razvilo tudi življenje. Štiri največje lune (poleg treh omen­jenih še Io) največjega planeta v Osončju je Galileo Galilei odkril ob koncu leta 1609 oziroma v začetku januarja 1610.

Pot do Jupitra je dolga, Juice bo do cilja potreboval kar osem let, leta 2031 se bo utiril v orbito Jupitra, ki ga zdaj raziskuje sonda Juno, pred njo pa ga je podrobneje že sonda Galileo. V odpravi pričakujejo, da bodo dokazali ali ovrgli možnosti, da se je v oceanih razvilo življenje, kakšna je sploh kemična sestava teh oceanov, kako velike lune vplivajo na manjše in še in še. Po več orbitah okoli Jupitra se bo Juice sčasoma utiril v orbito Ganimeda.

Nasa bo oktobra s falconom hea­vy izstrelila sondo Psyche. FOTO: Nasa  

Nasa bo oktobra s falconom hea­vy izstrelila sondo Psyche, katere cilj je kovinski asteroid 16 Psiha. Do njega bo pripotovala avgusta 2029. Izstrelitev je bila predvidena že lani, a so jo prestavili zaradi težav s programsko opremo. Okoli 225 kilometrov široki asteroid, ki okoli Sonca kroži v glavnem asteroidnem pasu, je zanimiv, ker naj bi bil ostanek proto­planeta, od katerega je ostalo le jedro iz nik­lja in železa. Prejšnje odprave do asteroidov so se osredotočale predvsem na skalnato-ledene vesoljske kamne, ta pa obljublja edinstven vpogled v nastajanje skalnatih planetov, kakršna je Zemlja.

Tako se je Osiris-Rex dotaknil Bennuja

Štiriindvajsetega septembra se bo z vzorci asteroida Bennu na Zemljo vrnila sonda Osiris-Rex. Izstrelili so jo septembra 2016, decembra 2018 je dopotovala do Bennuja, na katerem so znanstveniki izbrali primerno mesto za varen odvzem vzorcev. Naloga je bila težavna, saj je Bennu posut z ostrimi skalami, ki bi ob morebit­nem trčenju sondo lahko uničile. Po dobrem letu je ekipa izbrala 140 metrov veliko območje v kraterju na severnem delu asteroida. Dvajsetega oktobra 2020 je Osiris-Rex uspešno iztegnil svojo robotsko roko in zagrabil prgišče prahu in kamenčkov. Pobral je precej več od zaželenih 60 gramov, so potrdile slike. Aprila 2021 se je poslovil od Bennuja in se odpravil proti domačemu planetu, kamor bo odvrgel kapsulo z vzorcem – ta bo predvidoma pristala na vojaškem ozemlju v Utahu, sam pa bo krenil na novo nalogo, saj mu bo ostalo še dovolj goriva. Odprava se bo pre­imenovala v Osiris-Apex, novi cilj pa je okoli 370 metrov široki asteroid Apofis, do katerega bo sonda prispela leta 2029.

Esa bo letos izstrelila tudi vesoljski teleskop Euclid (poimenovan po starogrškem matematiku Evklidu), ki bo raziskoval temno snov in temno energijo, ki sta eni največjih skrivnosti v vesolju. Tem­na energija in temna snov sestavljata 95 odstotkov vesolja. Šest let bo teleskop s točke L2 (kjer je prav tako teleskop James Webb, od katerega gre tudi letos pričakovati marsikaj) opazoval vesolje in ustvaril tridimenzionalni zem­ljevid več kot milijarde galaksij. Teleskop so želeli izstreliti z rusko raketo sojuz, po začetku vojne so se načrti spremenili, zdaj je izstrelitev načrtovana v tretji četrtini leta s Spacexovim faconom 9.

Večino vesolja sestavljata temna snov in temna energija. Igrata pomembno vlogo pri njegovem širjenju, znanstveniki pa ne vedo, kaj pravzaprav sta. Na pomoč prihaja teleskop Euclid. FOTO: Esa

Kitajski vesoljski teleskop

Predvidoma decembra bo kitajska vesoljska agencija z raketo dolgi pohod 5B izstrelila teleskop Xuntian, ki bo v isti orbiti kot njihova vesoljska postaja Tiangong, to tudi pomeni, da ga bo mogoče pripojiti postaji, s tem pa popravljati in posodabljati. Glavno zrcalo teleskopa je široko dva metra, s čimer se uvršča v Hubblov rang, njegova življenjska doba je deset let, v tem času pa bo opazoval okoli 40 odstotkov neba.

Predviden je odhod vsaj dveh posadk na postajo Tiangong, ki so jo lani dokončno sestavili.

Osvajanje Lune

Veliko se bo dogajalo tudi okoli Lune in na njej. Nasa se bo letos pripravljala na izstrelitev Artemisa 2 predvidoma maja 2024 (zaradi recertificiranja računalnikov na krovu poznavalci menijo, da izstrelitve ne bo pred letom 2025), ko bo v kapsuli Orion posadka, sicer pa načrtujejo kar nekaj (poskusov) pristankov na površju.

Na poti do Lune je že japonska zasebna odprava podjetja Ispace Hakuto-R, ki ima za sopotnika še rover Združenih arabskih emiratov in japonske vesoljske agencije. Predvidoma aprila bo pristajalnik Hakuto-R poskušal pristati na Luni. V tekmi za prvi uspešen pristanek zasebnega plovila na Luni se bo japonski pristajalnik pomeril z ameriškim Nova-C podjetja Intuitive Machines. Tega bodo predvidoma marca izstrelili s falconom 9 s Floride in bo ubral bolj neposredno pot do Lune kot japonski tekmec. Nova-C je del Nasinega komercialnega lunarnega programa. Pri Intuitive Machines sicer načrtujejo še drugo lunarno odpravo v tem letu, in sicer Prime 1, ki naj bi zavrtal v površje in poskušal na plano potegniti led. Na isti raketi bo tudi satelitek Lunar Trailblazer, ki bo iz polarne orbite na višini 100 kilometrov nad površjem raziskoval, kje Luna skriva vodni led. Del sredstev iz Nasinega komercialnega programa je dobilo tudi podjetje Astrobotic. Njihov pristajalnik Peregrine 1, v katerem bo rover Yaoki japonskega podjetja Dymon, je predviden za izstrelitev že v prvi četrtini leta z novo raketo vulcan (o njej več v nadaljevanju članka).

Osvajanje Lune se nadaljuje: med drugimi naj bi na njej pristal pristajalnik Nova-C. Foto Intuitive Machines

Japonska vesoljska agencija bo ob izstrelitvi (te ne bo pred aprilom) rentgenskega vesoljskega observatorija XRISM proti Luni poslala še pristajalnik SLIM, ki bo skušal prikazati delovanje nove tehnologije za natančno pristajan­je. SLIM je opremljen s sistemom, podobnim tehnologiji za prepoznavanje obrazov, da bo lahko natančno določil različne značilnosti površja. Njegova natančnost pristajanja bo manjša od 100 metrov. Tudi v ta pristajalnik so Japonci skrili sopotnika – to je majhen rover LEV-2.

Na Luno se želi vrniti tudi Rusija. Njen vesoljski program je daleč od sovjetskega v zlati dobi v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Že večkrat smo mediji napovedovali izstrelitev pristajalnika Luna 25, ki bo nasledil Luno 24 – to je bila povratna odprava za pobiranje vzorcev – iz leta 1976. Njegova izstrelitev je predvidena julija z raketo sojuz 2.1b. Pristati bo poskušal v kraterju Bugoslavski na južnem polu. Pri odpravi je sodelovala tudi Esa, ki je pripravljala kamero, vendar se je po začetku vojne v Ukrajini iz projekta umak­nila.

Japonski pristajalnik SLIM se ponaša s tehnologijo za zelo natančno pristajanje na Luni. Foto Jaxa

Potem ko so bili Indijci septembra 2019 razočarani, ko je njihov Čandrajan 2 strmoglavil ob poskusu pristanka, upajo, da bo šlo letos bolje. Čandrajan 3 je pravzaprav ponovitev prejšnje odprave, sestavljen je iz pristajalnika in vozilca, ne pa tudi iz orbiterja. Kot komunikacijski satelit bo namreč deloval kar modul za pogon, ki ga bodo uporabili za pot do Lune. Izstrelitev načrtujejo junija. Pri indijski vesoljski agenciji so izboljšali pristajalne noge in tudi sicer ojačali plovilo ter mu dodali nekaj senzorjev.

Nove rakete

Najmočnejša raketa na svetu SLS, ki jo je Nasa izstrelila novembra lani, bo morala predati štafetno palico. Podjetje SpaceX naj bi po več testnih izstrelitvah posamez­nih stopenj, opravljenih lani, v prvi četrtini letošnjega leta – najverjetneje marca – prvič izstrelilo celotno raketo starship, sestavljeno iz nosilne stopnje super heavy in zgornje stopnje starship. Če bo šlo po načrtih, bo na krstnem poletu raketa za kratek čas v orbiti. Obe stopnji bosta večkrat uporabni, z njima si podjetje Elona Muska želi osvojiti globoko vesol­je. V minulem letu je SpaceX izstrelil kar 60 raket falcon 9 in vse uspešno. Gre za rekordno število izstreljenih raket istega tipa v koledarskem letu. Poleg tega je lani izstrelil še falcona heavy.

Z uspešno izstrelitvijo bi starship postal najmočnejša operativna raketa na svetu. Foto Veronica Cardenas/Reuters

Podjetje United Launch Alliance (ULA) letos pripravlja krstno izstrelitev rakete vulcan centaur. Dobrih 80 metrov visoka raketa, ki jo poganja sedem motorjev BE-4, izdelanih v podjetju Blue Origin, bo nadomestila atlas V in delto IV. Deluje na metan v kombinaciji s kisikom, enako gorivo uporablja tudi starship. Vulcana bodo izstrelili s Floride v prvi četrtini leta, na krovu pa bo prej omenjena lunarna odprava Peregrine.

Tudi Evropa bo menda dobila novo raketo ariane 6, ki bo nadomestila ariane 5 – ta naj bi zadnjič poletela decembra. Kot so lani oktobra pojasnili pri Esi, je krstni polet rakete, primerljive z vulcanom centaur in falconi, predviden v zad­nji četrtini leta. Morajo pa pri Esi in skupini Ariane do aprila izvesti nekaj ključnih korakov, med temi sta predvsem testiranje motorjev vulcain 2.1 in pozitivna ocena pripravljenosti rakete.

Konec leta naj bi dočakali tudi izstrelitev rakete new glenn podjetja Blue Origin v lasti Jeffa Bezosa. S pojasnili, kako napreduje gradnja, so skopi. Letos bodo najverjetneje spet opravljali polete s turistično podorbitalno raketo new shepard, ki je bila po neuspešni izstrelitvi septembra lani zadnjih nekaj mesecev prizemljena. Na njej takrat ni bilo turistov. Tudi Virgin Galactic Richarda Bransona naj bi letos le začel izvajati turistične polete do višine okoli 86 kilometrov.

Prvi zasebni vesoljski sprehod

Obetajo se novi poleti posadke na mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Februarja se bodo s Spacexovim dragonom tja odpravili Nasina astronavta Stephen Bowen in Warren Hoburg ter Sultan Al Nejadi iz Združenih arabskih emiratov in Rus Andrej Fedjajev. Z dragonom bodo marca poleteli tudi zasebni astronavti. Odpravo Polaris Dawn financira milijarder Jared Isaac­man, ki je že septembra 2021 v dragonu krožil v orbiti. Tokrat se mu bodo v kapsuli pridružili Scott Poteet, Sarah Gillis in Anna Menon. Med drugim naj bi opravili prvi povsem zasebni vesoljski sprehod – ko bodo v posebnih Spacexovih oblekah izstopili iz plovila.

Končno naj bi astronavte posedli tudi v Boeingovo kapsulo starliner. Kopico težav je imelo podjetje, ki je dobilo denar za razvoj kapsule takrat kot SpaceX. Aprila letos naj bi s starlinerjem poletela Barry Wilmor - Butch in Sunita Williams, astronavtka slovenskih korenin. Če bo vse po sreči, bo kapsula dobila zeleno luč za redne prevoze posadke na mednarodno vesoljsko postajo. Svojo kapsulo za prevoz ljudi si želi tudi Indija – za zdaj jo imajo le ZDA, Rusija in Kitajska. Letos bodo morda izstrelili testno kapsulo brez posadke gaganjan G1 na raketi LVM 3.