Najdrznejše ideje postajajo resničnost

Letos smo doživeli prvo presaditev organa, vzgojenega v prašiču, v človeka, telesa pujsov – ne pa njihovih možganov – so tudi oživili, napredovale so raziskave pri ustvarjanju zvezd na Zem­lji, umetna inteligenca postaja krea­tivna. Z navdušenjem smo sprem­ljali hrumenje mogočnih raket in z občudovanjem zrli v osupljive podobe našega vesolja. Na nas bi bili ponosni tudi dinozavri, saj imamo tehnologijo, da preusmerimo asteroid.

Webb, Dart, Artemis in ISS

Pred dobrim letom smo zadrževali dih, ko se je v nebo pognala evropska raketa z najdražjim in najboljšim vesoljskim teleskopom v zgodovini. Izstrelitev je potekala brezhibno, prav tako 1,5 milijona kilometrov dolgo potovanje do točke L2, kjer se je teleskop odpiral. Julija pa so nam pri Nasi, ki je s pomočjo evropske in kanadske vesoljske agencije sestavila čudo tehnike, končno pokazali, kaj zmore. Posnetki in podatki teleskopa James Webb so dokazali, da je vreden svojega denarja (okoli deset milijard evrov) in dolgih let razvoja. Že v tem kratkem času je odkril nekatere najbolj oddaljene galaksije v vesolju in pokazal, da so bile te mlade galaksije drugačne, kot so predvidevali, zazrl se je v atmosfere eksoplanetov, da bi odkril njihovo sestavo, preveril je tudi dogajanje na nekaterih planetih v soseščini. Vsekakor so znanst­veniki prepričani, da bo Webb ponudil povsem nov vpogled v vesolje.

Dih jemajoče: vesoljske agencije predstavile vesolje v novi luči

Čeprav je vesolje čudovito, je tudi nepredvidljivo in nevarno. Za življenje na Zemlji je lahko še kako nevaren večji asteroid. Takšnega s kilometrskim premerom, ki bi nas uničil, sicer ni na vidiku, a po toči zvoniti je prepozno. Tako je Nasa do dvojnega asteroida Didimos poslala sondo Dart. Ta se je 27. septembra zaletela v lunico asteroida Dimorfos in ji spremenila orbito okoli večjega Didimosa. Okoli 160 metrov široki Dimorfos je za pot okoli večjega, 780 metrov širokega Didimosa pred trkom potreboval 11 ur in 55 minut, po trku se je ta čas skrajšal za kar 32 minut na 11 ur in 23 minut. Rezultat pomeni, da bi človeštvu, če bi nevaren asteroid opazili pravočasno, lahko uspelo premakniti pot nevarnega kamna in se izmakniti katastrofi.

Dart uspešno premaknil asteroid

Dartov pogled na Dimorfos dve sekundi pred trčenjem. Foto Nasa/Reuters

Za Naso je vsekakor odlično leto. Decembra ji je uspela še odprava Artemis 1. Raketa SLS, ki je imela kopico težav, zato so izstrelitev večkrat premaknili, je ob novembrski izstrelitvi delovala dobro, prav tako je kapsula Orion s pomoč­jo evropskega servisnega modula brez težav obkrožila Luno in se v začetku decembra nežno spustila v ocean. Predvidoma maja 2024 bodo v kapsulo posedli astronavte in jih poslali na nepozabno potovanje okoli Meseca, še kako leto ali dve pozneje pa se bo človek vrnil na njegovo površje.

Nasa se je končno podala na pot povratka človeka na Luno. Foto Nasa

Ko je izbruhnila vojna v Ukrajini, je bilo jasno, da bo to zamajalo tudi vesoljski trg. Esa je razočarano ostala brez izstrelitve roverja na Mars (zanj so nato vendarle našli rešitev in bo predvidoma odpotoval leta 2028), spraševali smo se, ali to pomeni tudi konec mednarodne vesoljske postaje. Vendar za zdaj še kroži nad našimi glavami in po trenutnih napovedih bo to počela do konca desetletja. V orbiti se ji je pridružila kitajska postaja Tian­gong, ki so jo dokončno sestavili pred nekaj meseci.

Orion je nazaj na Zemlji

Vsak začetek pa ima tudi svoj konec. Pred dnevi je Nasa sporočila, da je energije zmanjkalo pristajalniku Insight, ki je od novembra 2018 uspešno beležil potrese na Marsu. Robot je skupno naštel več kot 1300 potresov, maja letos je zaznal enega z magnitudo 5. To je največja magnituda potresa, izmerjena na kateremkoli drugem planetu.

Pri vesoljskih novičkah dodajamo, da je Slovenija dobila svoj tretji satelit Trisat R, med zanimivejšimi vesoljskimi dogodki pa omenimo še sliko Strelca A* – to je črne luk­nje v naši galaksiji.

Skupini EHT je uspelo posneti še našo črno luknjo Strelec A* (na desni), na levi je črna luknja M87*. FOTO: EHT

Presaditev prašičjega srca in oživljeni prašiči

Po dveh letih in pol smo se izvili iz najhujšega primeža pandemije. Tudi sicer je bilo na področju medicine zanimivo. Razveselili so se zdravila lecanemab, ki se je izkazalo kot učinkovito pri upočas­nitvi upadanja kognitivnih sposobnosti pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo. Vendar ni popolno, lahko ima hude stranske učinke. Znanstveniki so ugotovili, da neozdravljivo multiplo sklerozo zelo verjetno povzroča okužba z virusom Epstein-Barr. Virus je bil leta kandidat za povzročitelja napredujoče nevrodegenerativne bolezni. EBV sicer povzroča nalez­ljivo mononukleozo, ki se najpogosteje prenaša s slino, po okužbi pa se vse življenje obdrži v latent­nem stanju. Odkritje je pomembno, saj poznavanje vzroka neke bolezni vodi do razvoja ustreznih terapij za njeno zdravljenje in preprečevanje.

Prašičji zombiji

Pozornost sta vzbudili tudi zgodbi, v katerih nastopajo prašiči. Znanstveniki z univerze Yale so prašičem uro po smrti skozi telo začeli črpati s kisikom in sladkorjem bogat krvni pripravek, s čimer jim je uspelo oživiti večino njihovih notranjih organov. Ledvice so začele presnavljati, srce je poskušalo biti, možgani pa so ostali neaktivni. Takšne raziskave so pomembne za področje transplantacije organov in letos januarja je prvi človek prejel gensko spremenjen organ prašiča. Sedeminpetdesetletnemu Davidu Bennetu so zamenjali srce. Njegovo stanje je bilo sprva stabilno, vendar je dva meseca po posegu umrl.

Prvi bolnik s presajenim prašičjim srcem je umrl

Kirurgi so genetsko spremenjeno prašičje srce presadili v Davida Bennetta. Dva meseca pozneje je pacient sicer umrl. Foto Univerza v Marylandu/AFP

Marsikoga je prestrašila novica, da so v človeški krvi in pljučnem tkivu odkrili nanodelce plastike. Kako se je znašla tam, ni povsem jasno – lahko smo jo vdihnili in/ali pojedli, prav tako še ni znano, kako lahko vpliva na naše zdravje. Je pa jasno, da plastika v našem telesu nima kaj početi.

Zanimivo je bilo tudi odkritje največje bakterije na svetu. Bakterije so večinoma očem nevidne, no, Thiomargarita magnifica pa je velikanka, vidna s prostim očesom. Lahko je kar 5000-krat večja od drugih bakterij. Odkrili so jo že leta 2009, vendar so menili, da gre za glivo ali kak evkariont, nato pa so dognali, da gre za bakterijo, ki je sicer zelo nenavadna in ima več struktur, ki so podobne organelom.

Bakterijo Thiomargarita mag­nifica so odkrili v vodi med koreninami mangrov. Foto Jean-Marie Volland/Lawrence Berk/Reuters

Energetska kriza in prelomna fuzija

Tudi naš svet vse bolj »bolan«. Podnebne spremembe že kažejo zobe. Evropa se je poleti kuhala, umrlo je več kot 20.000 ljudi, naravo so prizadeli suša in gozdni požari, na drugi stani so se nekatere države borile s preveč vode – denimo v Pakistanu je zaradi poplav umrlo 1700 ljudi. Politiki niso sprejeli ostrih ukrepov. Še več, vojna v Ukrajini je sprožila energetsko krizo in Evropo prisilila narediti korak nazaj pri zapiranju termoelektrarn in omejevanju izpustov toplogrednih plinov. So se pa sredi decembra v Montrealu dogovorili o zavarovanju 30 odstotkov kop­nega in voda do leta 2030 ter povečanju finančne pomoči za varstvo narave v državah v razvoju na 20 oziroma 30 milijard ameriških dolarjev na leto.

V Washingtonu potrdili preboj kalifornijskih znanstvenikov

V začetku decembra je ameriškemu nacionalnemu laboratoriju NIF uspel veliki preboj v razis­kavah jedrske fuzije, saj so prvič iz plazme pridobili več energije, kot so je porabili za nastanek fuzije. Z enim največjih laserjev na svetu so za kratek čas sprožili zlitje vodikovih atomov, ki je za milijardinko sekunde ustvarilo več energije od porabljene. Laser je v vzorec prenesel 2,05 mega­joula (MJ) energije, medtem ko je v reakciji nastalo 3,15 MJ energije. Ob tem dodajmo, da je naprava sicer iz omrežja porabila 322 MJ energije, eksperimentalni laboratoriji namreč niso bili nikoli grajeni z mislijo na učinkovitost. Po drugi strani so se evropski raziskovalci fuzije februarja pohvalili z rekordom. V tokamaku fuzijskega reaktorja JET so podrli svoj 24 let stari rekord v količini pridobljene energije pri nadzorovani fuziji atomov. V petih sekundah so pridobili 59 MJ energije (prejšnji rekord je znašal 21,7 MJ). Vsekakor dobrodošlo, saj potrebe po energiji naraščajo. Petnajstega novembra je število ljudi na Zemlji preseglo osem milijard.

Rekord v sproščeni fuzijski energiji

Podvodni vulkan, krater in ladja

Da je Zemlja še kako živ planet, vseskozi dokazujejo ognjeniki. Ko je 15. januarja izbruhnil podvod­ni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai, je povzročil smrtne žrtve in tudi precej škode. So pa med drugim raziskovalci s pomočjo satelitov ugotovili, da je v stratosfero, to je plast atmosfere od 12 do 53 kilometrov nad površjem, pognal toliko vodne pare, da bi z njo napolnili več kot 58.000 olimpijskih bazenov. Steber pepela in vode pa je segel celo do tretje plasti v ozračju, to je mezosfere. Gre za rekordno meritev. Mezosfera je nad troposfero in stratosfero, od 50 do 80 kilometrov nad površjem, vulkanski pepel so zaznali na višini 57 kilometrov.

Ognjenik Hunga Tonga-Hunga Ha'apai je takole v objektiv ujel japonski satelit Himawari-8 okoli 100 minut po začetku izbruha. Foto Japonska meteorološka agencija/Reuters

Ne moremo mimo dinozavrov oziroma njihovega izumrtja, ko je pred 65 milijoni leti na območje današnjega Jukatana padel asteroid. V začetku leta so znanstveniki poročali, da se je trk najverjetneje zgodil spomladi, avgusta pa so odkrili sledi še enega mogočega podvodnega kraterja ob obali zahodne Afrike, ki je podobne starosti kot krater Chicxulub. To je morda dokaz, da se je del uničujočega asteroida odkrušil in ločeno padel na Zemljo.

Veliko podvodno odkritje letoš­njega leta je bila tudi razbitina ladje Endurance. Zgodba njene posadke je legendarna. Ob prečkanju Antarktike leta 1915 je ladjo vkoval led, jo strl in je zato potonila. Več mesecev se je posadka borila z ledenim peklom in kljub majhnim možnostim so vsi preživeli. Zaradi mrzle vode in pomanjkanja organizmov, ki bi razjedali les, so ostanki ladje raziskovalca Ernesta Shackletona dobro ohranjeni, čeprav so več kot stoletje počivali tri kilometre globoko v Weddllovem morju na vzhodni strani Antarktičnega polotoka.

Našli so razbitine Shackletonove ladje Endurance

Generativna umetna inteligenca

Še kratek skok v bolj tehnološko sfero. Svojevrsten napredek je doživela generativna umetna inteligenca. Če že dolgo vemo, da so stroji pri nekaterih opravilih boljši od ljudi, smo umetniško ustvarjanje želeli ohraniti zase, a orodja umetne inteligence so se izkazala za še kako domiselna in ustvarjalna. Umetna inteligenca je močno koristna tudi pri razis­kavah in razvoju na marsikaterem področju, denimo v medicini. Raziskovalci so jo letos uporabili za oblikovanje novih proteinov, za materiale, nanotehnologije, program AlphaTensor podjetja DeepMind pa je sposoben razvozlavati matematične probleme. Nekatera orodja so dostopna tudi vsem nam in smo se pri njihovi uporabi pošteno zabavali.

Astronavt na konju. Foto Open Ai

Programu Dall-E podjetja OpenAI smo z veseljem narekovali, da nam nariše depresivno hobotnico, ki v marsovskem letovišču sreba punč, z zelo razgledanim orodjem ChatGPT istega podjetja pa smo klepetali o vsem mogočem, a bili pri tem bolj ali manj pozorni, da nam ne podtak­ne kakšnega napačnega podatka. Če v vsem tem seveda vidimo mož­nosti za velike preboje, se porajajo tudi etične dileme – od tega, da je umetna inteligenca, ki se uči iz obstoječega korpusa podatkov, lahko rasistična, da lahko širi lažne novice, do tega, da bomo zaradi nje ostali brez službe.