Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Slovenski raziskovalci nad superodporne bakterije

Odkritje bodo lahko s pridom uporabljali pri načrtovanju novih, še učinkovitejših zdravilnih učinkovin za zdravljenje bakterijskih okužb.
Na zdravila odporne bakterije so velik zdravstveni problem. FOTO: Reuters
Na zdravila odporne bakterije so velik zdravstveni problem. FOTO: Reuters
S. S.
19. 1. 2021 | 15:04
19. 1. 2021 | 15:14
2:26
Skupina raziskovalcev, ki sta jo vodila prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in dr. Nikola Minovski s Kemijskega inštituta, je sintetizirala nove molekule, ki pomenijo preboj pri zdravljenju okužb s superodpornimi bakterijami, ki predstavljajo veliko grožnjo javnemu zdravju. Hkrati je prvič dokazala mehanizem delovanja teh molekul, ki je bil do zdaj zgolj hipotetičen. Odkritje je izjemnega pomena za načrtovanje novih zdravilnih učinkovin, so sporočili s fakultete za farmacijo.

»Glavni dosežek raziskovalcev je razvoj novih bakterijskih zaviralcev topoizomeraze tipa II (NBTI) z inovativnim delom molekule. Dobljene molekule, ki so jih zaščitili s patentom, imajo izjemno močno protibakterijsko delovanje, saj še učinkoviteje zavirajo deljenje bakterijskih celic. Nove molekule lahko pomembno prispevajo k uspešnejšemu zdravljenju bakterijskih okužb, predvsem zato, ker delujejo tudi na odporne bakterijske seve (npr. MRSA), ki jih ne moremo oziroma jih težko zdravimo z obstoječimi protibakterijskimi učinkovinami,« so pojasnili.

image_alt
Zdajšnja cepiva so bolj preizkušena kot katerokoli zdravilo


V raziskovalnem članku, objavljenem v ugledni reviji Nature Communications, je predstavljena kristalna struktura, ki predstavlja mejnik v razumevanju delovanja NBTI, saj  so soavtorji prvič nedvoumno potrdili njihov mehanizem delovanja. Dodana vrednost odkritja je dokaz obstoja posebnih halogenskih vezi v biološkem okolju.

»Tovrstni tipi vezi so bili doslej dokazani le na kristalnih modelih majhnih molekul, ne pa tudi v bioloških makromolekulah. To odkritje bodo lahko s pridom uporabljali pri načrtovanju novih, še učinkovitejših zdravilnih učinkovin za zdravljenje bakterijskih okužb,« je povedal vodja raziskave prof. dr. Marko Anderluh.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine