V doktoratu piše o uživanju ribjega olja in odnosu do severnega sija

Dr. Ana Svetel je raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri raziskovalnem delu na terenu sta to diktafon in zvezek za terenske zapiske. V bistvu pa je osnovni »instrument« v antropologiji kar raziskovalec oziroma raziskovalka sama, opazujoče, poslušajoče, sprašujoče bitje.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V okviru doktorske raziskave sem se ukvarjala z vprašanjem, kako vreme, letni cikel ter svetloba in tema vplivajo na vsakodnevno življenje prebivalcev severovzhodne Islandije. Zanimalo me je predvsem, kako navedeni okoljski pojavi vstopajo v kompleksne odnose med ljudmi in krajino. V doktoratu tako pišem o na videz zelo raznorodnih stvareh: od uživanja ribjega olja do vloge sveč, odnosa do severnega sija, poti ovc in ptičev, bližnjega prelaza, vremenskih spominov, vernakularnih verovanj ...

Trenutno pa s kolegi v okviru mednarodnega projekta Digitalna estetizacija ranljivih okolij na Solčavskem raziskujemo, kako digitalne tehnologije vplivajo na upodabljanje in zamišljanje okolij, ki so ranljiva zaradi podvrženosti podnebnim spremembam.

Zakaj imate radi znanost?

Ker sili v sistematično, metodično premišljevanje, v natančnost izražanja, v sodelovanje, ker se je zmožna učiti na napakah.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ameriška antropologinja Ruth Benedict je nekoč dejala, da je glavni namen antropologije narediti svet varen za človeške razlike. Mislim, da je to še zmeraj eden ključnih prispevkov, za katere si antropologi in antropologinje prizadevamo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ker me zanima mnogo stvari in marsikaj rada počnem, dolgo časa nisem vedela, kam natanko me bo peljala pot. Sem pa slutila, da bo povezana s pisanjem. Interes za raziskovanje sem razvila med študijem etnologije in kulturne antropologije.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moja »druga« kariera je književnost. Objavila sem dve pesniški in kratkoprozno zbirko, trenutno pripravljam četrto leposlovno knjigo. Veliko časa posvečam tudi klasični glasbi, igram klavir. Z veseljem v katerem koli letnem času skočim v Jadransko morje.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, navdušenje, potrpežljivost, resnicoljubnost in natančnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da bodo tok zgodovine v času mojega življenja najbolj ključno zaznamovale okoljske in podnebne spremembe – in tukaj so spoznanja znanosti zelo jasna. Dvomim, da bomo na tem področju dočakali prelomno znanstveno odkritje, ki bo čudežno rešilo naše težave. Okoljski izzivi sedanjosti so vezani na družbene strukture, načine življenja, hiperpotrošnjo in imperativ nenehne ekonomske rasti. Z vidika raziskovanja to terja tesno povezovanje med družboslovnimi in naravoslovnimi vedami, angažirano komuniciranje znanosti, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in prepoznavanje okoljsko vzdržnih in družbenosolidarnostnih praks, ki v marsikaterem mikrookolju že obstajajo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Nikoli.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavila bi na razmislek, kako zmanjšati porabo energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Če smem kategorijo znanstvenika razumeti nekoliko širše, bi izbrala Hildegardo iz Bingna, srednjeveško nemško redovnico, učenjakinjo, pisateljico, vizionarko in ne nazadnje odlično skladateljico.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Vsem, ki jih zanima širok spekter antropoloških usmeritev, od kulturne antropologije do biologije, arheologije in jezika, priporočam spletno stran sapiens.org.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda niste vedeli, da je britanski kralj Karel študiral antropologijo, prav tako je bila antropologinja mama Baracka Obame, Ann Dunham.