Neomejen dostop | že od 9,99€
Med matematičnimi objekti so imaginarna števila v zgodovini naredila nadpovprečno veliko piruet. Od nepoznavanja njihovega obstoja, ki je trajalo prvih nekaj tisoč let matematike, so prepotovala od opozorila za neobstoj rešitve, prek zloma geometrije in nebodigatreba hokuspokusa za reševanje kubičnih enačb do izjemno uporabne bergle za opisovanje elektromagnetizma.
Zadnje stoletje na njih temelji skoraj vsa moderna fizika, minuli mesec v znanstveni reviji Nature objavljeno odkritje fizikov z dunajske univerze pa kaže, da niso zgolj matematični pripomoček, temveč da dejansko obstajajo v srcu kvantne mehanike. Njena formulacija brez imaginarnih števil je merljivo in dokazljivo drugačna od realnosti. Imaginarna števila so vtkana v resničnost.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji