Življenje v podvodnem svetu teče po povsem drugačnih taktih kot na kopnem, a ni prav nič manj živahno, kar ve vsak, kdor se je že kdaj potopil pod vodno gladino.

Od okoli 250.000 znanih morskih živalskih vrst zvoke, ki bi jih lahko opisali kot thvop, muah, bup, bojng, proizvaja vseh 126 vrst sesalcev, vsaj tisoč od okoli 34.000 znanih vrst rib in najmanj sto vrst nevretenčarjev. Mednarodna skupina strokovnjakov si je postavila cilj, da bo vse doslej posnete zvoke znanih in še neznanih morskih živali zbrala na enotni spletni platformi in to zvočno zbirko razširila z uporabo novih tehnologij.

Svetovna knjižnica podvodnih bioloških zvokov (GLUBS), kakor je 17 morskih strokovnjakov iz devetih držav poimenovalo projekt, bo znanstvenikom omogočala, da neinvazivno in prosto dostopajo do bioloških zvokov v morju ter brakičnih in sladkih vodah, spremljajo spremembe v pestrosti vodnega življa, njegovo prostorsko razporeditev in gostoto, identificirajo nove vrste in popisujejo spremembe, ki jih povzročajo različni dejavniki. Z zajemom akustičnih lastnosti podvodnih zvočnih krajin bodo lahko opredelili tudi vrste in zdravje vodnih ekosistemov.

Tako se oglaša rdeča piraja.

»Najobsežnejši habitati na svetu so vodni in ti so bogati z zvoki, ki jih proizvajajo najrazličnejše živali. Zaradi upadanja biotske raznovrstnosti in ker ljudje vztrajno spreminjajo podvodne zvočne krajine, obstaja potreba po dokumentiranju, številčni opredelitvi in razumevanju zvokov vodnih živali, preden te morebiti izginejo,« je poslanstvo projekta opisal Miles Parsons z avstralskega inštituta za morske znanosti in glavni avtor članka, objavljenega v reviji Frontiers in Ecology and Evolution.

Zvok žabovke Amphichthys cryptocentrus

Spremljanje sprememb v podvodnem svetu

Na odprti spletni platformi, ki jo postavljajo strokovnjaki, bosta knjižnica znanih in še neidentificiranih zvokov vodnih živali (z vključitvijo in razširitvijo dosedanjih zvočnih knjižnic) ter podatkovni portal z zvočnimi posnetki tako posameznih vrst kot celotnih podvodnih zvočnih krajin. Vsebovala bo pilotno platformo za prepoznavanje in klasifikacijo zvokov z algoritmi umetne inteligence ter vmesnik za oblikovanje zemljevidov prostorske razporeditve vrst glede na oglašanje. Ljubiteljem morij in oceanov bo na voljo aplikacija, prek katere bodo tudi sami lahko prispevali k bogatitvi zvočne zbirke podvodnega sveta. »Akustična tehnologija je dosegla stopnjo, na kateri lahko hidrofon (podvodni mikrofon) povežete z mobilnikom in poslušate ribe in kite v rekah in morjih. Zato zvočne knjižnice postajajo dragocene tudi za ljubiteljsko znanost in splošno javnost,« menijo avtorji članka, ki opisuje projekt.

Hidrofoni so posneli več milijonov ur zvokov podvodnega sveta. FOTO: Oceanografski inštitut Woods Hole

Številne vrste rib in morskih nevretenčarjev so pretežno nočne ali pa jih je težko najti, zato je njihovo spremljanje zelo zahtevno ali sploh nemogoče. »Pasivni akustični monitoring dokazano postaja eden najučinkovitejših načinov spremljanja vodnih živalskih vrst, ki jih je težko videti, a se oglašajo. Pripomore lahko k bolj učinkovitemu varstvenemu upravljanju.« Z napredovanjem tehnologije in znanosti se uporabnost pasivnega akustičnega monitoringa širi. Z njim spremljajo in določajo podvodne zvočne krajine, proučujejo skupnosti vodnih živali, ugotavljajo prostorsko razporeditev in selitvene vzorce rib, kitov in drugih morskih sesalcev. Prav tako omogoča spremljanje odzivov morskih živali na spremembe v okolju (temperatura, slanost, plimovanje) in spremljanje sprememb v obnašanju in prostorski razporeditvi vodnih živali kot odzivu na podnebne spremembe, cvetenje alg in skrajne vremenske dogodke. S pasivnim akustičnim monitoringom denimo ugotavljajo, kako plen spremeni oglašanje ali vedenje v navzočnosti plenilca, pa tudi spremljajo, kako zvočno onesnaževanje zaradi človekovih dejavnosti, kot so ladijski in letalski promet, iskanje virov, gradbeništvo, vetrne elektrarne, vpliva na sporazumevanje in vedenje morskih živali.

Kako zveni zdrav koralni greben

Poleg zvokov, s katerimi se vodne živali sporazumevajo, obstajajo tudi pasivni zvoki, ki jih te živali proizvajajo med hranjenjem, plavanjem in premikanjem po vodnem dnu. Obstaja več milijonov ur zvočnih posnetkov podvodnega sveta, ki čakajo na razvozlanje, kdo se na njih oglaša in kaj to oglašanje pomeni. Podatkovna baza neidentificiranih bioloških zvokov je enako pomembna kot baza bioloških zvokov iz znanih virov, saj bo z napredovanjem znanosti danes neznane zvoke v prihodnosti mogoče prepoznati.

Zvok ščukastega kita

To je še posebej pomembno za razumevanje delovanja ekosistemov z veliko biotsko raznovrstnostjo, kot so koralni grebeni. »Enako kot biotsko bogat deževni gozd so koralni grebeni bogati z zvoki, ki jih proizvajajo živali, medtem ko se sporazumevajo, branijo svoj teritorij in si dvorijo,« je ponazoril soavtor članka Aran Mooney z oceanografskega inštituta Woods Hole. »Biotska raznovrstnost in ekosistemi v oceanih so v težavah, zdravi koralni grebeni pa umirajo z alarmantno stopnjo. To je problem, saj koralni grebeni pomenijo milijarde evrov vredno podporo v obliki zagotavljanja hrane, zaščite pred nevihtami in kot vir zdravil. Knjižnica, ki nastaja, je ključna za katalogiziranje, spremljanje in ugotavljanje sprememb biotske raznovrstnosti na koralnih grebenih in v drugih morskih habitatih, preden ti izginejo. Prav tako nam bo pomagala opredeliti, kakšen je zdrav koralni greben, kar je pomembno za prizadevanja za njihovo ponovno oživitev,« je še dejal Mooney.

Poslušanje morja je doslej razkrilo marsikaj, denimo to, da kiti potujejo na nepričakovane kraje, pa tudi nove živalske vrste in nove zvoke. Na podlagi bioloških zvokov lahko mapiramo ekološko pomembna območja, območja, na katerih imajo živali mladiče, najpomembnejše habitate rib in selitvene poti. S svetovnim katalogom vodnih zvokov lahko te in druge podatke uporabimo za proučevanje na večjih območjih.

Med najbolj znanimi morskimi pevci so veličastni kiti grbavci. FOTO: Noaa/Reuters

Primerjava oglašanja živali iste vrste na širšem območju ali v različnih obdobjih pomaga razumeti raznolikost vrste in njeno evolucijo. Številne morske živali so pravi svetovljani. Sinji kiti recimo preplavajo ogromne razdalje, marsikatera ribja vrsta pa poseljuje zelo obsežna območja. Oglašanje brazdastih kitov se razlikuje pri populacijah na južni in severni polobli, spreminja se tudi glede na letni čas, medtem ko se mrke pliskavke oglašajo podobno po vsem svetu. Nekatere ribe pa so razvile celo geografska »narečja«.

Po svoji pesmi so še posebej znani kiti grbavci. Pojejo jo samo samci. Strokovnjaki sklepajo, da z njo privabljajo samice ali izkazujejo svojo čilost. V določeni populaciji vsi samci pojejo isti napev, ki se spreminja skozi čas. Napev tudi potuje po oceanih. Preden zakroži po oceanu, druga populacija kitov grbavcev začne že drugačen napev, kar imamo lahko za primer kulture pri živalih.