Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najprej geološko kladivo (če ga lahko štejem med instrumente), brez katerega v našem poklicu ne gre, potem pa razne vrste optičnih mikroskopov in navsezadnje elektronski mikroskop.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Raziskujem predvsem mikrofosile, s pomočjo katerih lahko določamo relativno starost sedimentnih kamnin, okolje, v katerem so kamnine nastajale, in prepoznavamo dogodke v geološki zgodovini Zemlje. Brez teh podatkov ne bi mogli izdelati geoloških kart in spoznati geološke zgradbe ozemlja, ki ga raziskujemo. Na to znanje pa je vezano precej našega življenja od kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin, vodnih virov do plazov, potresov ter vseh gradbenih in drugih posegov na površju in pod njim.
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
Slabo. Geologi smo terenski ljudje in vsako omejevanje gibanja nas ovira. Kamnine različnih geoloških formacij ne poznajo državnih meja in potekajo brez dovoljenja v druge države, zato je terensko sodelovanje vsaj s sosedi nujno. Kazati kamnino s fosilom na ekranu ni enako kot seznaniti se z njo na terenu. Sploh pa smo paleontologi, ki se ukvarjamo z enakimi ali podobnimi fosilnimi skupinami kot nekakšna velika svetovna družina in številne probleme rešujemo skupaj na terenskih srečanjih ali za mikroskopom. Res pa je, da so nam omejene možnosti terenskega dela omogočile več časa za pisanje, predvsem za sintezo dosedanjih rezultatov.
Zakaj imate radi znanost?
Ker je zanimiva in polna presenečenj, in če se malo pošalim, tudi zato, ker se neprestano moti in prek napak potuje bliže k resnici. Ob vsem tem pa me dovršenost in estetika nekaterih fosilnih oblik še dandanes navdajata s čudenjem o popolnosti narave.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Delček v mozaiku, ki ga sestavljamo vsi geologi. Če manjka en sam del, je težko razumeti celoto. To je naše poslanstvo, če ne celo dolžnost. Geologija je temeljna veda, pri kateri je težko kaj posebej izpostaviti, ker na njej sloni zelo širok spekter človeške dejavnosti. Ljudje mislijo, da so fosili eksponati za muzejske zbirke, pa morda še za kakšno vitrino v dnevni sobi. Ne! Fosili so dokumenti, so kot črke v knjigi, brez katerih ne bi mogli prebrati in razumeti geološke zgradbe našega planeta. V kamnu je zapisano prav vse, samo prebrati se je treba naučiti.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?
Nisem vedela, kar naenkrat sem se znašla v tem izjemno zanimivem okolju. Veste, ko vas osvoji, postane geologija način življenja, ki mu je posvečeno tudi precej prostega časa. Sicer pa me narava in procesi v njej že od nekdaj zanimajo.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Protiutež razmišljanju o geološki preteklosti mi zagotavlja umik v svet umetnosti. Zlasti vizualno umetnost imam privilegij spremljati tudi od blizu, kar je razumljivo, saj sta oba otroka poklicna umetnika, slikarka in kipar. Precej sta prepojena z geologijo, ker je tudi mož geolog, sodelujeta pri izdelavi slikarskih in kiparskih rekonstrukcij življenja iz geološke preteklosti. Kot hobi in iz praktičnih razlogov pa me zanima tudi psihologija.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
To, da je radoveden, je samoumevno. Bistvene pa so tudi disciplina, delavnost in trma, da prehitro ne obupa. V mojih mladih letih je bilo potrebne tudi precej bojevitosti, ker doktorat tedaj vsaj v naši stroki ni bil namenjen premladim raziskovalcem.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Iz dneva v dan sem bolj presenečena nad novimi odkritji. Bolj sem zaskrbljena, kdaj bomo šli čez tisto mejo, da nam vsa pamet ne bo več koristila in bomo usodno prehiteli svoj čas, ki nam je kot vretenčarski vrsti še na razpolago. Zdi se mi, da bi bil ključen premik v zavedanju ta, da smo le delček kompleksnega sistema, o katerem mislimo, da vemo že skoraj vse, in o naši končnosti, ki bi zaradi spoštovanja do zanamcev od nas zahtevala bolj odgovorno ravnanje z naravo.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Ne. Na Zemlji je še preveč neraziskanega, kar ponuja nove možnosti, ne le za raziskovalce, temveč za slehernega med nami.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Vsekakor ne na fosilna goriva. Vse drugo pa v mejah, da preveč ne škoduje okolju. Stavila bi tudi na omejevanje nepotrebnega in potratnega trošenja energije.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Z Nikolo Teslo, če bi bilo pa še kakšno mesto prosto, bi bila zelo vesela Darwina.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Lastne knjige
Fosili Slovenije, ki sva jo napisala z možem in je še v tiskarni, ni primerno ponujati. Od drugih avtorjev pa so zagotovo zanimiva razmišljanja Hararija, Tattersalla in Hawkinga.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Morda tega, da je geološka preteklost ključ za razumevanje sedanjosti in tudi predvidevanje prihodnosti.
Dr. Tea Kolar-Jurkovšek, znanstvena svetnica Geološkega zavoda Slovenije, vodja raziskovalne skupine Regionalna geologija, je paleontologinja in raziskuje mikrofosile starega in srednjega zemeljskega veka, s katerimi določa natančno starost plasti in tako prispeva k ugotavljanju geoloških mej.
Komentarji