Čarobni svet metuljev in morskih globin

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje fotoaparat z makroobjektivom, popelje me v svet, ki ga običajno spregledamo. Najpogosteje GPS, h kateremu obvezno sodita metuljnica in flomaster, s katerim pišem številke na krila metuljev proučevane vrste, v GPS pa vnašam natančne lokacije ulovov vsakega markiranega osebka. Tako pridobljeni in nato analizirani podatki nam omogočajo ugotavljanje velikosti in drugih ekoloških značilnosti populacij raziskovanih vrst. Tovrstna dognanja so ključna za učinkovito varstvo biotske pestrosti.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Gonilne sile biotske raznolikosti od gena do ekosistema, vzroke in posledice njenega spreminjanja. Sem ekologinja in varstvena biologinja, objekti mojega proučevanja so osebki, populacije in združbe, modelni organizmi raziskav so metulji. Posvečam se predvsem raziskavam, ki so podlaga za znanstveno upravljanje populacij ogroženih vrst in njihovega življenjskega okolja. Znanje apliciram v načrtovanje konkretnih naravovarstvenih ukrepov in oblikovanje metodologij za njihovo učinkovito izvajanje.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Neboleče. Prve korake raziskav opravim na terenu v naravi, zadnja leta tudi v inštitutskem zunanjem laboratoriju, kjer proučujemo biologijo ogroženih vrst v simuliranih naravnih razmerah, preostalo raziskovalno delo poteka za računalnikom, torej od doma ali na inštitutu. Sodelavci, bodisi domači ali tuji raziskovalci, so sicer skoraj vsak trenutek dosegljivi prek spleta, vendar pogrešam pogovore v živo, ki velikokrat odpirajo drugačne dimenzije razmišljanja.
 

Zakaj imate radi znanost?

Rada imam znanost, kot rada berem kriminalke – pri obeh odkrivam razloge za procese in pojavne oblike ter ugotavljam njihove posledice. Pri obeh so pomembni radovednost, domišljija, logično sklepanje, razlika je, da pri prvi ne odstopam od objektivne stvarnosti.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Dognanja, metodologije in koncepte v varstveni biologiji, ki so del globalnega mozaika znanj, ki odgovarja na vprašanja, kdo ogroža biotsko pestrost, zakaj in kako jo varovati, kdaj ukrepati, kaj se sicer lahko zgodi, kakšne bodo posledice. Z mislijo: deluj lokalno, rešuj globalno.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Svet žuželk me je privlačil že v osnovni šoli, v srednji je to zanimanje dobilo resen okvir, na fakulteti, ko sem začela sodelovati z nekaterimi slovenskimi znanstveniki biologi, pa sem prvič pomislila, da bi vse skupaj lahko vodilo v znanost.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rišem in ustvarjam iz različnih materialov, največkrat postanejo to darila za najbližje in prijatelje. In rada plavam, če se le ponudi priložnost.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Objektivnost, kritična presoja ter posluh za ideje in razmišljanja drugih.
 

Tatjana Čelik Foto Osebni Arhiv

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Vsa znanstvena odkritja zadnjega desetletja, ki ponujajo dokaze o podnebni krizi in upadanju biotske raznolikosti, ki ju povzroča človek. Upam, da bo temu sledilo spoznanje širokih množic, da smo preveč potrošniška družba, in da bomo našli moč, da to spremenimo.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mislim, da ne. Raje zrem v globine kot v višave. Bi pa bilo zanimivo občutiti nesimulirano breztežnost in jo primerjati z občutki lebdenja pri potapljanju v morskih globinah.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na sončno. Zagotovo bo pomembna tudi vetrna, vendar le z umeščanjem v prostor, ki ne bo škodljivo za naravo.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Veliko raje kot na kavo bi odšla na podmorsko odisejado z Jacquesom Cousteaujem. Potapljanje je bilo namreč moja strast v mladosti. Z leti se prioritete, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, spremenijo, vendar sta morje in obmorski svet še vedno velik vir inspiracije in energije za moje delo in ustvarjanje.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Iz cikla dokumentarcev BBC o našem planetu zagotovo Climate change: The Facts. Vsekakor tudi predavanja slovenskih znanstvenikov (biologov), ki so objavljena na spletu v sklopu različnih strokovnih delavnic in poljudnoznanstvenih srečanj, ki jih organizirajo domače raziskovalne ustanove in društva.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da obstaja nekaj vrst metuljev, ki večino življenja (kot jajčeca, gosenice in bube) preživijo v vodi, samice ene od vrst vodnih vešč, ki živi tudi v Sloveniji, pa kar celo življenje! Ali morda to, da smo lani v Sloveniji prvič izvedli ponovno naselitev vrste, ki ni karizmatična, ki ni veliki sesalec oziroma taka, ki jo pozna večina ljudi, temveč je to ogrožena vrsta dnevnega metulja – barjanski okarček.