Evropski dvojec za opazovanje površja

Evropski satelit za daljinsko zaznavanje ERS-1, ki so ga izstrelili leta 1991, je bil opremljen z več radarji in instrumenti za merjenje temperature in vetrov nad oceani, ERS-2, ki je po izstrelitvi leta 1995 nekaj časa deloval skupaj s predhodnikom, pa je bil opremljen še s senzorji za opazovanje ozona.

V času izstrelitve sta bila to najbolj napredna satelita za opazovanje našega planeta, kar jih je razvila Evropa, so zapisali na spletni strani Ese.

Zelo uspešni odpravi sta zbrali veliko količino podatkov o površju, oceanih in polih – satelita sta namreč imela polarno orbito. Gre za orbito, v kateri satelit prečka ali pa je zelo blizu obeh polov ob obhodu. Satelit v polarni orbiti ob vsakem obhodu prečka ekvator na drugi geografski dolžini, ker Zemlja pod njim rotira. Slabost te orbite je, da sateliti ne morejo dlje časa opazovati iste točke na Zemlji, kar nekaj časa mine, da satelit znova pride v isto orbito.

Esa se je kmalu po izstrelitvi še drugega satelita odločila, da ju poveže – tandemska odprava je tekla devet mesecev. Satelita sta nad isto točko zakrožila v razmiku 24 ur, kar je torej izničilo prej omenjeno slabost. Satelitu ERS-1 se je po devetih letih delovanja pokvaril nadzorni sistem višine zaradi okvare žiroskopa. ERS-2 pa so upokojili julija 2011 (sčasoma bo padel v atmosfero in zgorel). Naslednik satelitov je bil prvi Envisat, ki so ga izstrelili marca 2002. Envisat je bil namreč opremljen z nadgrajenimi instrumenti, kakršne je imel ERS-2.