Smrti risov so največkrat povezane s človekom

V preteklih dneh so bili objavljeni rezultati dveh vseevropskih raziskav o evrazijskih oziroma navadnih risih, ki so najbolj ogroženi izmed treh vrst velikih zveri, bolj razširjenih po Evropi. V omenjenih projektih so sodelovali tudi slovenski raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije.

Raziskavi, ki sta bili objavljeni v uglednih znanstvenih revijah, razkrivata nova spoznanja o življenju risov in največjih nevarnostih, ki jim pretijo v različnih evropskih okoljih. Risi večinoma prebivajo v zmernih in borealnih gozdovih, vendar lahko živijo tudi v okoljih, ki vključujejo vse od arktične tundre do mediteranske makije – če jim to dopušča človek.

Skrivno življenje največjih evropskih mačk

Biotehniška fakulteta je izvedla raziskavo o plenjenju in prehranjevanju risov. Večina evropskih risov pretežno lovi srnjad, a se lahko prilagodijo tudi na druge vrste plena, če to od njih zahteva okolje. V določenih evropskih predelih so tako zanje pomemben ali celo glavni plen jelenjad, gamsi, zajci ali polhi.

Risi se s svojim plenom običajno hranijo dva ali tri dni, če jih pri tem ne zmoti človek ali jim plena prej ne vzamejo mrhovinarji. Med slednjimi so v Evropi najpomembnejši divji prašiči. FOTO: L. Hočevar

Rezultati raziskave kažejo, da se risi z različnih območij Evrope razlikujejo po tem, koliko živali uplenijo v določenem času. Tisti na severu Evrope jih uplenijo manj kot v produktivnejših okoljih, kot sta južni in srednji del Evrope, kjer za lov uporabljajo manjša območja. Skrivnostne mačke se z ujetim plenom hranijo v povprečju dva ali tri dni, a je ta čas krajši na območjih, kjer so prisotni človek in mrhovinarji, na primer divji prašič in rjavi medved. 

Risi za desetletje ali dve varni pred izumrtjem

Dr. Teresa Oliveira z biotehniške fakultete, ki je bila prva avtorica študije, objavljene v Journal of Animal Ecology, je o raziskavi dejala: »Razlike v plenjenju in prehranjevanju risov, ki smo jih opazili na evropski ravni, niso zanimive samo z ekološkega vidika, ampak je to razumevanje ključno tudi za naravovarstvo, še posebej z vidika hitrih okoljskih sprememb, ki se zdaj dogajajo v evropskem prostoru.«

Smrtnost največkrat v povezavi s človekom

V drugi raziskavi, ki je bila objavljena v Conservation Biology, so raziskovalci opazovali 681 odraslih risov in analizirali njihovo preživetje ter vzorce smrtnosti. Rezultati kažejo, da so smrti risov največkrat povezane s človekom, ta jih povozi, zakonito lovi in nezakonito ubija. Ugotavljajo, da se pogostost nezakonitega ubijanja risov ni razlikovala med državami, kjer je ris popolnoma zavarovan, in tistimi, kjer je dovoljen zakonit lov. Slovenija se glede na rezultate raziskave v primerjavi z drugimi državami na evropskem območju uvršča med tiste z najnižjo smrtnostjo risov. 

Dr. Miha Krofel z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani je bil eden izmed vodij raziskav. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Raziskovalci so še opazili, da je preživetje samic v povprečju polovico večje kot samcev, najverjetneje zaradi drznejšega vedenja samcev, ki jih pogosto privede v človekovo bližino. 

»Tako obsežni raziskavi smo lahko opravili zahvaljujoč vseevropski mreži raziskovalcev risov EuroLynx, ki spodbuja mednarodno sodelovanje in nam je omogočila dostop do podatkov iz različnih držav. Samo s takšnim pristopom je mogoče pridobiti znanje, kako se vrsta odziva na zelo različne okoljske razmere in na različno močne vplive, ki jih imamo ljudje na naravo,« je dodal dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete in eden izmed vodij raziskav.

Risi so se lepo udomačili tudi v slovenskih Alpah

Obe raziskavi sta sofinancirali Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (projekta InterMuc in ExtremePredator) ter Evropska unija (projekt Life Lynx).