Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Dokazal je, da nič ni nemogoče

Mineva 60 let od prvega poleta človeka v vesolje. Jurij Gagarin je v vesolje poletel, ko je imel 27 let, pri 34 je umrl v letalski nesreči.
Jurij Gagarin z ženo Valentino in hčerko Jeleno junija 1960. Leto pozneje se jima je rodila še Galina. FOTO: Afp
Jurij Gagarin z ženo Valentino in hčerko Jeleno junija 1960. Leto pozneje se jima je rodila še Galina. FOTO: Afp
12. 4. 2021 | 06:41
12. 4. 2021 | 14:11
4:18
Na današnji dan pred 60 leti je Jurij Gagarin z Vostokom 1 poletel v vesolje in obkrožil Zemljo. Tvegani polet je trajal 108 minut. Kljub nekaterim zapletom se je končal srečno in takrat 27-letnik se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino človeškega osvajanja vesolja.

Jurij Gagarin se je rodil v kmečki družini kot tretji od štirih otrok. Po končani šoli se je začel uriti v vojaški pilotski šoli, tam spoznal Valentino Gorjačevo (umrla je marca lani), se z njo leta 1957 poročil in imel z njo dve hčeri, leta 1959 se jima je rodila Jelena, leta 1961 – le dober mesec pred poletom v vesolje – še Galina. Ženi je napisal pismo, če bi se vesoljski polet končal tragično: »Če bo šlo kar koli narobe, te prosim, Valjuša, ne umri od žalosti. Tako pač življenje teče.«

Odlikovali so ga ljubezen do družine, tovarištvo, pogum in profesionalizem in to je pripomoglo, da je izmed 20 kandidatov, ki so jih avgusta 1960 izbrali za prve kozmonavte, prav on postal prvi človek v vesolju. V anonimni anketi so mu kolegi kozmonavti dali prednost pred drugimi. Zdravnik, ki je ocenjeval njegovo osebnost, je avgusta 1960 med drugim zapisal, da je bil Gagarin skromen, vztrajen, zelo inteligenten, z odličnim spominom, da je imel neverjetno zaznavo okolice, se hitro odzival in se na vse naloge odlično pripravil, da pa je tudi vztrajal pri svojem stališču, če je menil, da ima prav, in da je dobro razumel življenje.

Po zgodovinskem poletu je postal sovjetski heroj in mednarodna zvezda. V vesolje ni več poletel, je pa sodeloval pri urjenju drugih kozmonavtov in gradnji vesoljskih plovil. Sedemindvajsetega marca 1968 je, star 34 let, skupaj z letalskim inštruktorjem Vladimirjem Serjoginom umrl v strmoglavljenju vojaškega letala, kar še danes buri duhove.

Jurij Gagarin 11. julija 1961 v Londonu. FOTO: Afp
Jurij Gagarin 11. julija 1961 v Londonu. FOTO: Afp


Gagarin predstavlja pogum


V čast Gagarinu kozmonavti in astronavti še danes sledijo nekaterim tradicijam, kot je sajenje dreves, pred poletom v vesolje pa obiščejo njegov grob. »Njegova zapuščina je ogromna. Uspeh takratne sovjetske znanosti je vsekakor povzdignil Sovjetsko zvezo in potrdil izjemen prispevek naše države k svetovnemu napredku. V težkih časih hladne vojne je zagotovo polet Jurija Gagarina vnesel upanje in optimizem v življenja ljudi po vsem svetu. Še danes Gagarin predstavlja pogum, nesebičnost in trdo delo pri premagovanju ovir in postavljanju novih ambicioznih ciljev. Dokazal je, da nič ni nemogoče,« je za Delo poudaril ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov.

Prvi človek v vesolju je s svojim nasmehom, karizmo in toplo osebnostjo postal vzornik in tudi na ruskem veleposlaništvu se trudijo, da bi navdihujočo zgodbo o ruskem vesoljskem programu spoznalo čim več ljudi, predvsem mladih. Več kot tisoč učencev iz Slovenije je v minulih letih obiskalo tudicenter za kozmonavte v Zvezdnem mestu v bližini Moskve, je spomnil veleposlanik.

Mural s portretom Jurija Gagarina v mestu Odincovo v bližini Moskve Foto Maxim Shemetov/Reuters
Mural s portretom Jurija Gagarina v mestu Odincovo v bližini Moskve Foto Maxim Shemetov/Reuters


Rusija ostaja vesoljska velesila in Ejvazov meni, da bi lahko slovenska vesoljska podjetja sodelovala z ruskimi. Dodal je, da ima ruska vesoljska agencija Roskozmos smele načrte. V Gagarinovem času je vladalo tekmovalno vzdušje, zdaj je vesolje sijajen zgled mednarodnega sodelovanja, saj tako rekoč ni misije, pri kateri ne bi sodelovalo več držav.

Jurija Gagarina je aprila 1961 v zvezde koval tudi časnik Komsomolskaja Pravda. FOTO: Muzej tiska
Jurija Gagarina je aprila 1961 v zvezde koval tudi časnik Komsomolskaja Pravda. FOTO: Muzej tiska


»Odličen primer mednarodnega sodelovanja je nedavna izstrelitev Sojuza, na kateri je bila rusko-ameriška posadka,« je poudaril Ejvazov. Pri upravljanju mednarodne vesoljske postaje Roskozmos sodeluje z ameriško, evropsko, japonsko in kanadsko agencijo, nedavno je pri osvajanju Lune Rusija sklenila partnerstvo s Kitajsko. Z evropsko agencijo pa Rusija med drugim sestavlja rover, ki bo v prihodnjih letih poletel na Mars.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine