Dart se bo zaletel v asteroid

Malo je odprav, katerih namen je, da se raztreščijo. A Nasa je danes v vesolje poslala prav takšno. Dart se bo prihodnje leto med 26. septembrom in 2. oktobrom namerno zaletel v Dimorfos, to je lunica v dvojnem asteroidu Didimos. S tem bodo preverjali, ali imamo metodo, s katero lahko naš planet rešimo pred uničujočim trčenjem asteroida.

Dart so izstrelili s Spacexovo raketo falcon 9 s kalifornijskega izstrelišča Vandenberg, nosilna stopnja je uspešno tudi pristala – to je bil že 95. uspešni pristanek Spacexove rakete.

Sonda pa zdaj torej potuje proti svojemu cilju, ki ga bo zadela približno 11 milijonov kilometrov stran od nas. Dartov cilj sta dvojni bližnje­zemeljski asteroid 65803 Didimos (Didymos) s premerom okoli 780 metrov (za primerjavo, najvišja stavba na svetu Burdž Kalifa meri 830 metrov) in njegova lunica Dimorfos (Dimorphos), ki meri približno 160 metrov (kot denimo Velika piramida v Gizi). Dimorfos obkroži Didimos v približno 12 urah. Ob morebitnem trčenju z Zemljo bi nastale obsežne posledice, a k sreči se njune poti ne križajo s tirnico našega planeta.

Sonda, ki se bo zaletela v asteroid

Dart, ki je glede na nalogo precej preprost in opremljen z le enim znanstvenim instrumentom – kamero, se bo v Dimorfos zaletel s hitrostjo 6,6 kilomet­ra na sekundo ali 23.760 kilomet­rov na uro. Trčenje bo spremenilo hitrost Dimorfosa za vsega 0,4 milimetra na sekundo, so pojasnili pri Nasi, a to bo dovolj, da se bo njegova krožnica okoli Didimosa skrajšala za okoli deset minut. Že tako majhna sprememba hitrosti, če se doseže dovolj zgodaj, bi lahko pomenila rešitev Zemlje pred uničujočim vesoljskim kam­nom, saj se ta milimetrska sprememba v nekaj letih lahko spremeni v kilometrsko. Za našo varnost je torej ključno, da morebitne nevarne asteroide najdejo dovolj zgodaj.

FOTO: Nasa/Johns Hopkins APL

Pri Nasi poudarjajo, da v odpravi nikakor ne bodo spremenili orbite Didimosa, zaradi česar bi lahko postal nevaren našemu planetu. K sreči velikega asteroida, ki bi hitel proti nam, ni na vidiku. A v vesolju vseeno delujejo sile, ki lahko to spremenijo, morda pa proti nam hiti kakšen komet iz oddaljenega kota osončja in ga za zdaj še nismo zaznali. Majhni kamenčki na Zemljo padajo vsak dan, nekoliko večji redkeje – denimo leta 2013 je okoli 20 metrov širok asteroid eksplodiral nad mestom Čeljabinsk v Rusiji in povzročil obsežno škodo (nihče ga ni opazil do trenutka prihoda v atmosfero). Pri Nasi in drugih vesoljskih agencijah nenehno bedijo in opazujejo okolico našega planeta, saj je, kot že omenjeno, ključno, da vesoljski kamen opazijo čim prej.