Čmrljev let in spomin sip

Vročina in čmrljev let

Ljudje smo odvisni od opraševalcev, in če ti zaradi ekstremne vročine ne bodo mogli leteti, bomo v težavah. Raziskovalci z Imperialnega kolidža v Londonu so ugotavljali, kako ekstremne temperature vplivajo na let čmrljev. Merili so njihovo željo, da vzletijo, in vzdržljivost. Obe se hitro dvigujeta, ko so temperature višje od 12 stopinj Celzija, najboljši pa sta med 25 in 27 stopinjami Celzija, nato se hitro vse slabša. »Podnebne spremembe večinoma negativno vplivajo na čmrlje, a odvisno od zemljepisne lege bi lahko sprva višje povprečne temperature delovale pozitivno. Vendar vse več ekstremnih vremenskih dogodkov – od zmrzali do vročinskih valov – bi lahko prineslo temperature, pri katerih čmrljem ne bi bilo udobno,« je pojasnil prvi avtor študije Daniel Kenna. Zunanja temperatura vpliva na temperaturo telesa žuželk. Če je prevroče, se lahko pregrejejo, če premrzlo, otrpnejo.


 

Sipe si zapomnijo

Do zadnjih dni svojega življenja si sipe natančno zapomnijo, kaj, kje in kdaj se je nekaj zgodilo, kar za ljudi ne velja. Presenetljive podatke o živalskem spominu, ki z leti ne peša, so raziskovalci z britanskih in francoskih univerz v Cambridgeu in Caenu ter iz morskobiološkega laboratorija v Massachusettsu dobili v poskusu s 24 navadnimi sipami Sepia officinalis. Polovica sip je bila stara od 10 do 12 mesecev, kar jih uvršča med neodrasle osebke, druga polovica pa od 22 do 24 mesecev (približno dve leti je tudi življenjska doba te živali). Če bi preučevali ljudi, bi šlo za okoli 90 let stare osebe.

»Sipe so si zapomnile, kaj, kje in kdaj so jedle, in to znanje so uporabile pri poznejših odločitvah. Presenetljivo je, da pomnjenje ne peša s starostjo, čeprav so drugi znaki staranja, denimo izguba mišične mase in apetita, opazni,« je pojasnila Alexandra Schnell z univerze v Cambridgeu. Možgani sip in ljudi seveda ne morejo biti bolj različni. Del možganov, kjer se pri sipah oblikuje spomin, ne začne propadati do zadnjih dni pred smrtjo, kar bi lahko pojasnilo ugotovitve. V poskusu so sipe z uporabo bele in črne zastavice naučili, kje je njihova priljubljena hrana, pri tem pa so vsak dan spremenili lokacijo hranjenja. Tako mlade kot stare sipe so se uspešno spomnile, pod katero zastavico je hrana boljša.

Vega uspešno v nebo

Z evropsko raketo vega so pred dnevi iz Francoske Gvajane uspešno izstrelili Airbusov satelit Pléiades Neo 4, ki se bo v podobni orbiti pri opazovanju Zemlje pridružil predhodniku Pléiades Neo 3. Dobrih 900 kilogramov težki satelit je izboljšana različica prve generacije, ki so jo pri Airbusu predstavili v letih 2011 in 2012. Naslednja dva satelita te vrste bodo izstrelili prihodnje leto. Program štirih satelitov je Airbus stal 600 milijonov evrov, na voljo pa je za komercialne in vladne potrebe opazovanja površja. Sateliti namreč omogočajo natančne posnetke, na katerih so brez težav razvidne cestne označbe in avtomobili. Z vego so izstrelili še dva evropska vremenska satelita, italijanski študentski satelit in majhen francoski satelit za opazovanje morja.

Starliner znova v hangarju

Potem ko so 3. avgusta okvarjeni ventili onemogočili izstrelitev Boeingovega starlinerja, nov datum še ni znan. No, jasno je, da pred oktobrom kapsula za prevoz posadke ne bo poletela. Trinajst ventilov se je namreč zataknilo, osem so jih odprli, štirih pa nikakor ne, čeprav so pred tem na testiranjih delovali normalno. Prvič so kapsulo v orbito izstrelili decembra 2019, a se je zaradi programske napake utirila v napačno orbito in ni dosegla mednarodne vesoljske postaje.



Zdaj se znova vse ustavlja in zamika, vprašanje je, kdaj bo s kapsulo lahko poletela posadka, a zagotovo to ne bo letos. Pred jesenjo testnega poleta ne bodo mogli izpeljati, saj bodo z atlasom 5 16. oktobra izstrelili sondo Lucy, ki bo lovila asteroid. Zaradi porušenega časovnega načrta bo moral že konec avgusta na postajo tudi tovorni dragon, ki pa se bo priklopil na pristajališče, namenjeno starlinerju.