Sondi v bližini Venere in »lene« mačke

BepiColombo in Solarni orbiter obletela Venero

Evropski sondi – Solarni orbiter in BepiColombo sta v razmiku 33 ur 9. in 10. avgusta obleteli Venero. Izkoristili sta njeno gravitacijo, da se pravilno zavihtita na poti do svojega cilja. BepiColombo je Venero tudi fotografiral, ko je bil od nje oddaljen 1573 kilometrov, najbolj se ji je približal na vsega 552 kilometrov. Na fotografiji je videti tudi del samega plovila. Na Evropski vesoljski agenciji so pojasnili, da plovili planeta ne moreta posneti v visoki resoluciji. Solarni orbiter je ves čas obrnjen proti soncu, Bepijeva glavna kamera pa je še skrita v notranjosti plovila.

Za BebiColomba je bil to drugi oblet Venere in tretji od skupaj devetih obletov različnih planetov – Zemlje, Venere in Merkurja, da se bo leta 2025 utiril v orbito najmanjšega planeta v osončju. Pri tem izkorišča gravitacijo, da se upočasni in uide gravitacijskemu privlaku sonca. Sonda je sestavljena iz evropskega planetarnega orbiterja in japonskega magnetosferskega orbiterja. Solarni orbiter pa je na poti do Sonca, oblete izkorišča, da bo ujel pravo tirnico, da bo prvič posnel sončeva pola.

Etna še nikoli tako visoka

Po šest mesecih aktivnosti je italijanski vulkan Etna zrasel do višine, ki je še ni imel. Najvišji evropski vulkan zdaj meri 3357 metrov, so sporočili z italijanskega nacionalnega inštituta za geofizika in vulkanologijo. »Z analizami satelitskih slik smo ugotovili, da je jugovzhodni krater precej višji od starejšega kraterja na severovzhodu, ki je 40 let kraljeval kot vrh Etne,« so zapisali. Aktivni vulkani ves čas spreminjajo svojo obliko in od začetka leta se je vrh precej spremenil. Po podatkih je severovzhodni krater meril največ 3350 metrov leta 1981, a se je nato sesul, leta 2018 je meril 3326 metrov.


 

Monografija o naprednih tehnikah učenja

Pri znanstveni založbi Springer je izšla monografija Representation Learning: Propositionalization and Embeddings, ki so jo napisali dr. Nada Lavrač z Instituta Jožef Stefan (IJS) in Univerze v Novi Gorici, dr. Vid Podpečan z IJS in dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Monografija obravnava napredne tehnike učenja podatkovnih predstavitev, ki predstavljajo eno najaktivnejših in aktualnih raziskovalnih področij strojnega učenja, so pojasnili na IJS. Učenje predstavitev obsega sodobne tehnike obdelave podatkov, ki omogočajo pretvorbo različnih vrst kompleksnih podatkov v enotno tabelarično obliko. Na primer besedila, relacijski podatki in grafi se avtomatsko pretvorijo v vektorje tako, da naučena tabelarična predstavitev učinkovito zajame njihove semantične lastnosti, podobnost in medsebojne relacije. Monografija se osredotoča na pristope propozionalizacije, ki so uveljavljeni pri relacijskem učenju in induktivnem logičnem programiranju, ter vektorske vložitve, ki so postale priljubljene z napredkom na področju nevronskih mrež in globokega učenja.
 

Mačke za hrano nočejo delati

Prislužena hrana ali hrana, za katero se ni treba truditi? Znanstveniki, ki proučujejo vedenje živali, pravijo, da ima veliko živalskih vrst raje hrano, za katero se morajo nekoliko potruditi, torej opraviti neko nalogo. No, med vrstami ni domačih mačk. Kosmatinkam je bolj všeč, če jim za hrano ni treba nič narediti, kar lastnikov pravzaprav ne preseneča, kajne? Študijo so opravili na univerzi Davis v Kaliforniji.



»Več študij kaže, da veliko vrst, od ptic, godalcev, volkov, primatov do žiraf, raje dela za svojo hrano. Kar je presenetljivo, med temi vrstami ni mačk,« je pojasnila Mikel Delgado, ki se je specializiral za proučevanje mačk. Sedemnajstim mačkam je ponudil uganko, z rešitvijo katere bi lahko prišle do hrane, in krožnik hrane. Uganka je omogočala, da so brez težav mačke hrano videle, vseeno pa so se morale nekoliko potruditi.



»Ne gre za to, da nobena mačka ni poskusila reševati naloge, a večina je več časa namenila krožniku s hrano,« je dejala raziskovalka. Zakaj je bil izid študije takšen, pravzaprav ni jasno. Delgadova meni, da uganka morda ni prebudila naravnega lovskega nagona mačk, ki vključuje predvsem naskok na žrtev.