Fantastičen vodni pristanek Spacexove rakete

Spacex je znova izstrelil raketo starship. Največja in najmočnejša raketa na svetu je vzletela z izstrelišča Starbase na jugu Teksasa. To je četrti testni polet 122 metrov visoke rakete, ki je sestavljena iz pogonske stopnje super heavy in zgornje stopnje starship ali krajše ship.

Ship je znova dosegel tirnico, nosilna raketa je danes tudi uspešno obrnila in mehko pristala v Mehiškem zalivu. 

»Da bi to dosegli, je bilo opravljenih več nadgradenj programske in strojne opreme za povečanje splošne zanesljivosti. Poleg tega so bile uvedene tudi operativne spremembe, super heavy bo odvrgel del, uporabljen pri vroči ločitvi, ob povratku, da se bo zmanjšala masa plovila,« so pojasnili pri podjetju. Stopnji se namreč ločita na način, da se motorji druge stopnje vključijo, še preden sta stopnji popolnoma ločeni (t. i. hot staging - na spodnjem posnetku).

V prihodnjih različicah rakete bodo raketo sestavili iz lažjih materialov, da jim ne bo treba odvreči dela rakete, saj si želijo, da bi bila celotna raketa večkratno uporabna. Danes se je v prenosu izstrelitve lepo videlo (spodnji posnetek), kako je ta del odletel in nato, kako se je brez težav - čeprav eden izmed motorjev ob spustu ni delal - super heavy spustil do vode in se nazadnje prekucnil vanjo. 

Ship se je podal naprej, po slabi uri se je začel spuščati v atmosfero, kjer je doživel izjemne temperature. Kamera je prikazovala, kako krilce razpada zaradi vročine, nato je kamera počila, vendar se je raketa spuščala naprej proti Indijskemu oceanu. Kljub težavam, je ship uspešno opravil zaviralni manever in prižgal motorje tik pred pristankom v vodi. 

Vsak poskus boljši

Prvič je sestavljena raketa, potem ko so bolj ali manj uspešno opravili več poskusnih izstrelitev posameznih stopenj, poletela aprila lani. Polet je trajal vsega štiri minute, nato je sledila (spektakularna) eksplozija, novembra lani je šlo že bolje, saj je raketa letela osem minut, marca letos pa je celoten polet trajal 50 minut, obe stopnji sta se sicer na koncu razleteli. Spacex ima za razliko od drugih vesoljskih podjetij drugačno strategijo razvoja raket – medtem ko večina dodeluje novo raketo več let in nato, ko so prepričani, da je vse pripravljeno, poskusijo z izstrelitvijo. Pri podjetju Elona Muska pa že od začetka sledijo metodi poskušanja, ne glede na izid. Če raketa doživi »hitri nenačrtovani razpad«, tega ne vidijo kot neuspeh, ampak kot vrsto informacij za izboljšave. 

Starshipov tretji testni polet marca letos je med drugim vključeval prvi ponovni vstop rakete v atmosfero, nato je sicer raketa strmoglavila, prvič so odprli in zaprli tovorna vrata rakete v tirnici, demonstrirali so tudi prenos goriva v orbiti, so navedli na spletni strani podjetja. Prenos goriva iz rakete v raketo je zelo pomemben vidik razvoja prihodnjih raket, saj bi to omogočalo daljša potovanja. Starship je del Nasinih načrtov, da v programu Artemis ljudje znova stopijo na površje Lune, prilagojena različica zgornje stopnje naj bi namreč prestavljala pristajalni modul. Nasa načrtuje prvi pristanek na Luni v programu Artemis za september 2026, vendar bi se časovnica lahko še močno zamaknila. 

Starship je visok več kot sto metrov. FOTO: Chandan Khanna/AFP

Raketa bo v prihodnosti v celoti večkrat uporabna. Z njo Musk želi osvojiti Mars, še prej Luno. Super heavy bo v končni fazi razvoja pristajal na samem izstrelišču, kjer se bo ob povratku ujel v izstrelitveni stolp. Pri Sapcexu načrtujejo izgradnjo štirih izstrelitvenih ploščadi za starship, dve na Floridi in dve v Teksasu.