Neomejen dostop | že od 9,99€
Bolj kot o instrumentu lahko kot psiholog in doktorski študent filozofije govorim o delovnih razmerah. Čisti minimalizem torej: spočiti možgani, tipkovnica, naokoli pa vedno kakšno čtivo.
V okviru doktorskega študija raziskujem razumevanje ljubezni in njeno utelešenje v obliki materialnih praks, pri čemer posegam ne le na področje psihologije (danes je značilna prav psihologizacija ljubezni, do katere sem kritičen), temveč tudi po zgodovinskih virih, psihoanalizi (od tod temeljna konceptualna orodja), kulturno-socioloških ter filozofskih pojmovanjih in literarnih reprezentacijah. S sodelavci z inštituta pa se posvečamo zlasti duševnemu zdravju; posebno pozornost namenjamo ranljivim, marginaliziranim skupinam. Ker smo ljudje socialna bitja, je pri preučevanju in razlagah duševnih procesov in mehanizmov vedenja treba upoštevati tudi aktualni družbenopolitični ustroj in kulturni kontekst.
Ker je kolektivna dejavnost. Ker vnaša relativni red, strukturo v kaos, ki vlada v svetu. Ker omogoča prostor za kritično mišljenje, neskončno brkljanje, improvizacijo, spotikanja in tudi kakšno izvirno spoznanje. Ne nazadnje, ker je podrejena zakonom uma, logike.
Nemara spodbudo k premišljevanju o tistem najbolj »samoumevnem«, torej tistem, kar nam je hkrati najbližje in najbolj oddaljeno – v mislih imam našo lastno subjektivnost in družbeno resničnost. Naše lastno, intimno doživljanje samega sebe ali neposredno izkustvo, videnje sveta ni nekaj samo na sebi danega, od socializacije, jezika in družbene dejanskosti neodvisnega, marveč vselej zadobi formo in pomen šele v kontekstu, v pogojih aktualne družbene resničnosti in njenih praks. Šele refleksija tistega zakritega, predpostavljenega v našem mišljenju odpira prostor za izvirna spoznanja in s tem učinkovanje in aktivno spremembo, kar je sploh cilj vsake znanosti.
Ni bilo neke prelomnice, ampak določena mera že dlje časa prisotne naklonjenosti znanstvenemu delu, ki je z leti dobila tudi materialne možnosti.
Stvar je v tem, da filozof (tudi psiholog), ko odhaja z dela, ne zapušča na primer laboratorija, pač pa prostor (mišljenja), ki mu daje substanco šele družbenost: socialne interakcije, komunikacija, dogodki, situacije … V mojem primeru zlasti tisto vsakdanje.
Menim (lahko sem le pristranski), da sta kot vodilo najpomembnejša potrpežljivost in vztrajanje v bojnem prostoru mišljenja, ki se podreja zgolj zakonom uma.
Tega še ne vemo. Ravno za prelomna, revolucionarna znanstvena spoznanja je značilno, da jih ne moremo napovedati in si zamisliti, katere vse učinke bodo proizvedla in kako bodo predrugačila svet. Freud v Predavanjih za uvod v psihoanalizo pravi, da je moralo človeštvo v svoji zgodovini trikrat prenesti, da je znanost zadala udarec njegovemu naivnemu samoljubju – prvič s Kopernikovim sesutjem geocentrizma, nato z Darwinovim zamajanjem antropocentrizma in nato še z odkritjem nezavednega v psihologiji, katerega posledica je spoznanje, da »naš jaz ni gospodar niti v svoji lastni hiši«.
Najbrž moje telo ne bi preneslo gravitacijskega pospeška ob izstrelitvi vesoljskega plovila, tako da bi mi morali ponuditi še teleportacijo. Sicer pa … Vesolje je bolje raziskano kot globine morja, pravijo znanstveniki. Na Zemlji, v naravi in civilizaciji, ostaja še preveč neznanega in intrigantnega, tako da bi namesto ekskurzije v vesolje raje izbral vztrajanje na tleh.
Na obnovljive vire. Upam, da bo za splošno uporabo kmalu na voljo tudi fuzijska energija.
S Freudom.
Knjigo Za-mera človeka (Stephen Jay Gould), film hrvaškega režiserja Juraja Lerotića Varno mesto (2022), spletna predavanja Evropske podiplomske šole in strokovno spletno revijo Alternator.
Da je med psihologi malo tistih, ki se ukvarjajo s konceptualno analizo in preizpraševanjem temeljnih filozofsko-teoretskih okvirov in predpostavk, na katere je oprto družboslovno raziskovanje. Ena izmed posledic tega je, da so psihoanalizo začeli resno preučevati in teoretsko obdelovati filozofi, ki so razvili in odprli nekatere najbolj izvirne analize in produktivne aplikacije.
———
Dino Manzoni je zaposlen na Družbenomedicinskem inštitutu, ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji