Zuckerberg oster do zakonov in pravil EU

Mark Zuckerberg, generalni direktor podjetja Meta, je bil pred kratkim gost enega najbolj znanih podkastov, ki ga vodi kontroverzni Joe Rogan. Skoraj triurna razprava je pritegnila pozornost z obravnavo ključnih tem, kot so svoboda izražanja, digitalna regulacija in prihodnost vsebin na platformah podjetja Meta.

Zuckerberg je pred dnevi naznanil, da Meta v Združenih državah ukinja program neodvisnega preverjanja dejstev. Na podkastu je svojo odločitev pojasnil z besedami: »Bil sem resnično zaskrbljen, da postajamo nekakšen odločevalec o tem, kaj je resnica v svetu. To je nora pozicija za podjetje z milijardami uporabnikov.«

Namesto tega Meta uvaja novo funkcionalnost, ki bo omogočala skupnostno označevanje in preverjanje vsebin, podobno kot na platformi X Elona Muska.

Zuckerberg je poudaril, da se Meta vrača k svojim temeljnim vrednotam, kjer je svoboda izražanja v ospredju: »Začneš podjetje, kot je to, samo če verjameš, da ljudem omogočaš glas.« Njegova izjava, da je bistvo družbenih omrežij v omogočanju deljenja vsebin, je naletela na mešane odzive.

Zuckerbergova poteza je sprožila val kritik tako v javnosti kot znotraj same Mete. Kritiki opozarjajo, da bi zmanjšanje moderacije vsebin lahko spodbudilo širjenje dezinformacij in sovražnega govora.

Eden izmed zaposlenih v Meti je opozoril: »To je strel v lastno koleno, saj izgubljamo zaupanje uporabnikov.« Podobno so uporabniki izrazili zaskrbljenost, da bo zmanjšana moderacija omogočila širjenje sovražnih vsebin pod pretvezo svobode izražanja.

Ostre kritike evropske regulacije

Na podkastu je Zuckerberg kritiziral Evropsko unijo zaradi visokih kazni, ki so jih ameriški tehnološki velikani prejeli v zadnjih dveh desetletjih. »EU je tehnološka podjetja kaznovala z več kot 30 milijardami dolarjev. To so praktično carine pod drugim imenom,« je dejal.

Poudaril je, da te kazni niso pravične, saj po njegovem mnenju evropski zakonodajalci ne razumejo pomena ameriških tehnoloških podjetij za globalno digitalno infrastrukturo.

Zuckerberg je ob tem napovedal tesnejše sodelovanje z novo administracijo Donalda Trumpa, da bi zavaroval interese ameriških tehnoloških podjetij v tujini.

Evropska komisija se je na Zuckerbergove izjave odzvala previdno. Henna Virkkunen, podpredsednica za tehnološko suverenost, je poudarila: »Naša naloga je zagotoviti spoštovanje pravic evropskih državljanov in izvajanje zakonodaje.« Dodala je, da kombinacija močnih tehnoloških virov in ideoloških programov predstavlja tveganje za demokratične razprave.

Evropski parlament je že napovedal razpravo o prihodnosti digitalnih regulacij, kjer bo ključna tema implementacija Aktov o digitalnih storitvah (DSA) in digitalnih trgih (DMA). Obe zakonodaji predvidevata visoke kazni za podjetja, ki kršijo pravila – do 10 odstotkov njihovega letnega globalnega prometa.

Politična dinamika in prihodnost regulacij

V ozadju teh napetosti se kaže kompleksna politična dinamika. Evropski voditelji, kot sta Emmanuel Macron in Olaf Scholz, se izogibajo neposrednim konfliktom z ZDA zaradi odvisnosti Evrope od ameriške varnosti in energije. Kljub temu nekateri evropski politiki opozarjajo, da so tehnološki velikani s svojimi ideološkimi programi »časovna bomba« za demokracijo. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je ostala tiho, kljub pretekli ostri kritiki na račun platform, kot je tiktok.

Nova (ameriška) realnost

Ameriško vpletanje v evropske zakone postaja vse večja grožnja, saj je poleg Muskovega X-a po isti poti, ki vodi do Trumpa, hodi tudi Zuckerbergova Meta s socialnimi omrežji facebook, instagram in whatsapp. Zuckerbergova odločitev o ukinitvi preverjanja dejstev v ZDA, povezovanje s Trumpovo administracijo ter kritika evropskih regulacij razkrivajo kompleksno mrežo interesov in političnih pritiskov, ki oblikujejo prihodnost digitalnega prostora.

Na podkastu z Joejem Roganom je Zuckerberg poudaril: »Evropske kazni za tehnološka podjetja niso pravične. Gre za sistematično oviro, ki otežuje inovacije in prehod k digitalni prihodnosti.« Prav tako je izrazil zaskrbljenost zaradi omejitev, ki jih regulacije nalagajo: »Številni birokrati ne razumejo, kako te platforme dejansko delujejo in kakšno vlogo imajo pri globalni povezanosti.«

Še en neimenovan evropski diplomat je ob tem opozoril: »Zdi se, da tehnološki velikani izkoriščajo politično razdrobljenost EU, da bi oslabili naše skupne standarde.« Evropska unija se sooča z resnimi izzivi pri uveljavljanju zakonodaje, a hkrati ne sme popustiti pod pritiskom velikih korporacij.

Bodočnost digitalnih regulacij bo tako odvisna od (predvsem) sposobnosti evropskih voditeljev, da ohranijo enotnost in vzpostavijo učinkovite mehanizme za zaščito demokracije.