V nadaljevanju preberite:

Menim, da je za odziv javnosti na Trumpovo zmago kriva družbena logika usklajevanja. Kaj je družbeno usklajevanje? Vzemimo primer. Znajdemo se na delovnem sestanku. Na dnevnem redu je zahtevna dilema, denimo sprejemanje proračuna za podjetje ali odpuščanje. Pred nami spregovori sodelavec in odločno zagovarja stališče, ki je nasprotno našemu zasebnemu mnenju. Zdaj smo na vrsti mi. Vprašanje je naslednje: ali bomo še vedno z enako zavzetostjo zagovarjali lastno mnenje, za katerega smo zdaj videli, da nasprotuje mnenju vsaj enega kolega? Socialna psihologija pravi, da ne. Svoje izhodiščno mnenje bomo omilili, prilagodili in včasih celo uskladili s sodelavčevim stališčem. Zakaj? Ker včasih bolj kakor iskrenost cenimo usklajenost (ali konformizem ali Gleichschaltung, če uporabim manj prijetni besedi).

Kot je pisal ekonomist Daniel Kahneman, se nekateri menedžerji zavedajo družbene logike usklajevanja. Zato pred sestanki naročijo sodelavcem, naj pred diskusijo zapišejo svoje mnenje. Če mnenje zapišejo, preden slišijo stališča vseh sodelavcev, ne morejo vedeti, na katero stran se nagiba večina – torej se osvobodijo potrebe po usklajevanju in pišejo (relativno) iskreno.