Zgodovinski dan za Severno Makedonijo in Albanijo

Severna Makedonija in Albanija sta z današnjim dnem začeli pogajanja o vstopu v Evropsko unijo. »Kakšen zgodovinski trenutek,« je med skupno izjavo s premieroma obeh držav dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je poudarila, da sta obe kandidatki za članstvo ohranili vero v proces pridruževanja in na različnih področjih izkazali trajno zavezanost vrednotam sedemindvajseterice. »To je vaš uspeh, uspeh vaših državljanov,« je sporočila predsednica komisije.

Bolgarsko trnje za makedonsko pot v EU

Pogajalski proces se je v Bruslju uradno začel s prvima medvladnima konferencama, ki ne bi bili mogoči brez nedavnega dogovora, s katerim je bila odpravljena bolgarska blokada začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo. Makedonski parlament je konec tedna potrdil dogovor, izpogajan s pomočjo Francije, v skladu s katerim bo država, ki ima status kandidatke že vse od leta 2005, s spremembo ustave priznala bolgarsko manjšino.

Nov začetek za Zahodni Balkan

Makedonski premier Dimitar Kovačevski in njegov albanski kolega Edi Rama sta se pred začetkom medvladnih konferenc zahvalila predstavnikom EU in posameznih držav članic za podporo. »Njihova zavezanost je bila ključna, zato da lahko danes v Bruslju naredimo prvi korak, ki nas bo popeljal do polnopravnega članstva v Uniji,« je poudaril Kovačevski, ki je odprtje pristopnih pogajanj z obema državama opisal kot nov začetek za Zahodni Balkan, rekoč, da bo »napredek v eni državi povzročil napredek tudi pri njenih sosedah«.

Predsednik makedonske vlade je prepričan, da njegova država s civilizacijskega vidika spada v EU. Spomnil je, da je vstop v Unijo njen strateški cilj in prioriteta že več desetletij in da je bil dogovor z Bolgarijo »najboljša možna rešitev«, ki z različnih vidikov spoštuje makedonske interese.

Med svojim nastopom je jasno apeliral predvsem na domačo javnost. Nekdanja jugoslovanska republika je morala pri uresničevanju evropske perspektive zaradi zadržkov Grčije najprej privoliti v spremembo svojega imena, nato pa je bila soočena še z bolgarskimi pomisleki o izvoru makedonskega jezika.

Makedonski parlament je konec prejšnjega tedna potrdil dogovor, ki je odprl pot začetku pristopnih pogajanj. FOTO: Ognen Teofilovski/Reuters

Bolgarija je včeraj opozorila, da še vedno ne priznava makedonščine, ki je zanjo zgolj različica bolgarščine. Dan zatem je severnomakedonski premier poudaril, da kopromisna rešitev opredeljuje makedonski jezik brez kakršnih koli dodatkov, obrazložitev in opomb. »To je nekaj, kar je bilo za nas ključno in odpira vrata temu, da makedonščina postane eden od uradnih jezikov EU.« Na ta način makedonščina ne bo samo zaščitena, ampak bo tudi postala bolj vidna, je zagotovil Kovačevski. »Naša identiteta in vse, kar je avtentično našemu jeziku, kulturi, običajem in tradicijam, bo medtem ostalo takšno, kot je.«

Na koncu začetka

Obe državi se nadejata, da bosta v evropsko družino sprejeti v najkrajšem možnem času. To jima je zaželel tudi češki premier Petr Fiala, trenutno predsedujoči svetu EU. A pred tem bosta morali uspešno prenesti evropski pravni red v svoji nacionalni zakonodaji in zapreti 35 pogajalskih poglavij iz šestih različnih tematskih področij. »Vemo, da nismo na začetku konca, ampak kvečjemu na koncu začetka,« je nalogo povzel albanski premier Rama, vse skupaj pa opisal kot priložnost za zgraditev »močne, demokratične in evropske Albanije« ter »močnega, demokratičnega, evropskega in odprtega Zahodnega Balkana«.