Železni repertoar, potujoči cirkus in energetska draginja

Vsaj v političnem Bruslju, ki se tako ali drugače ukvarja z evropskimi temami, je s prihodom jeseni življenje spet v polnem teku. A glavni dogodki bodo prihodnji teden zunaj neuradnega glavnega mesta EU. Tako se bodo na Brdu pri Kranju najprej zbrali voditelji držav članic, prvič po zadnjem, junijskem vrhu, predvsem pa po polomiji v Afganistanu konec poletja.

Tem za razpravo ob večerji ne bo manjkalo, začenši s težavnimi odnosi s Kitajsko. Drugi dan bo glavna tema evropska perspektiva Zahodnega Balkana. Oktober je sicer eden od treh mesecev, ob aprilu in juniju, ko redna ministrska zasedanja potekajo v Luxembourgu, evropski parlament pa se bo v ponedeljek odpravil na drago in ogljično potratno celotedensko zasedanje v Strasbourgu, ki ga mnogi zbadljivo imenujejo potujoči cirkus.

Kaj sledi po odhodu Angele Merkel?

Na bruseljskem odru je bila glavna tema razprav in ugibanj zadnjih dni, kaj bo sledilo odhodu nemške kanclerke Angele Merkel. Tu je imela dolga leta eno ključnih vlog, ko so v dolgih nočeh pogajanj sredi bruseljske evropske četrti nastajali kompromisi o največjih krizah na stari celini. Izjemoma je tukajšnjo sceno presenetila s kakšno bolj sproščeno prigodo. Tako se je v odmoru med enim od vrhov, na katerem so se voditelji ukvarjali z Združenim kraljestvom, odpravila na ocvrti krompirček v legendarni bruseljski kiosk Maison Antoine.



V Bruslju je sicer v primerjavi z lansko jesenjo, ko je v Belgiji močno udaril drugi val pandemije, veliko bolj sproščeno. Ljudje so se večinoma vrnili na delovna mesta, na podzemni železnici je gneča. S prvim oktobrom so se po več kot poldrugem letu spet lahko odprli nočni klubi in diskoteke, pogoj za vstop je PCT. Lastniki bodo morali poskrbeti za kakovost zraka in zadostno prezračevanje. Prva poročila o obujanju nočnega življenja v Bruslju bodo znana šele po vikendu. Bruselj sicer s 55 odstotki polno cepljenih odraslih (18 let in starejši) še vedno krepko zaostaja za belgijskim povprečjem (73 odstotkov).

Kljub številnim pobudam in ukrepom, kot je mobilno cepljenje, v mestu pravega preboja ni. Tudi pri osebju v bolnišnicah in domovih za nego močna zaostajajo za Flandrijo v severnem delu države, kjer precepljenost v tej skupini že presega 90 odstotkov. Zato v Bruslju še ne bodo mogli odpraviti obvezne nošnje mask v notranjih prostorih (na delovnem mestu, v trgovinah in gostinstvu). Za Flandrijce blažji ukrepi veljajo že od petka. Da so v različnih delih države v veljavi različna pravila, je v federalni Belgiji že tako samoumevno. V Bruslju imajo tudi običajne administrativne težave pri vpeljevanju pogoja PCT za vstop  v restavracije, športne centre in na kulturne prireditve.

Strah pred zimo

Tako kot v številnih drugih evropskih državah je v ospredju strah pred visokimi cenami energije, plina, goriva in elektrike. Kritike v medijih so usmerjene proti oblasti, ki da je v odzivanju kot ohromela. »Potrošnik je prepuščen samemu sebi s svojimi strahovi pred računi. To je strah, ki s približevanjem zime postaja vse večji,« so zapisali v bruseljskem ča sniku Le Soir. Tudi za EU postaja težko vprašanje, kdo in na kateri ravni bi se lotil te teme. Uvrstili so jo na dnevni red vrha EU čez tri tedne. Eksplozija cen je povezana z geopolitičnimi vprašanji, kot je moč Rusije, ki je za Evropo največja dobaviteljica.



Pojav­lja se negotovost, kako bo draga energija vplivala na razprave o ambicioznih podnebnih ciljih in veliko preobrazbo celotnega gospodarstva EU. »Ogljične« države, kot je Poljska, so dobile argument, zakaj z zeleno preobrazbo ne bi smeli preveč hiteti. Tudi nauk s francoskimi rumenimi jopiči pred nekaj leti je nedvoumen. Povsem očitna postaja socialna razsežnost nastajajoče nove krize: zviševanje cen energije veliko bolj prizadene siromašne. V vladi že razmišljajo o predlogu, da bi vsako gospodinjstvo prejelo vavčer v vredno­sti 100 evrov.



Tudi v Belgiji bo vlada, ki je zadnji dan septembra dopolnila leto dni obstoja, pod pritiskom. V vladni koaliciji sodeluje sedem strank iz štirih političnih taborov (krščanski demokrati, zeleni, socialisti, liberalci), zato se imenuje po Vivaldiju (Štirje letni časi). Med pandemijo je imela vlada, ki so jo sestavili šele 16 mesecev po volitvah, zgodovinsko odgovornost. A v državi, v kateri so najmočnejša stranka postali flamski nacionalisti Vlaams Belang, za premierja Alexandra De Crooja postaja vse težje. Tudi krpanje lukenj v državni blagajni prihaja na vrsto.

Belgijci so sicer zadovoljni, da so po dolgih zapletih sredi pandemije sploh dobili vlado. Čeprav je res, da bi s svojo ravnodušnostjo in potrpežljivostjo najbrž brez večjih težav prenesli še eno krizo.