Nizozemska v Ukrajino pošilja težko orožje

21.00 ZDA in EU pripravljeni na nove sankcije proti Rusiji

Med zahodnimi zavezniki se krepi odločenost po dodatnih sankcijah proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, ki bi lahko vključevale tudi nafto in plin. ZDA in EU sta dosegli široko soglasje o potrebi po povečanju pritiska na Rusijo z novimi sankcijami, je sporočila italijanska vlada po današnjem virtualnem srečanju ZDA in zahodnih zaveznic.

Zavezniki so se strinjali, da je treba povečati mednarodno osamitev Moskve, so še navedli v izjavi vlade v Rimu, na katero se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP.

19.45 Guterres pozval k premirju v Ukrajini 

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je Rusijo in Ukrajino danes pozval k prekinitvi ognja v času pravoslavnih velikonočnih praznovanj ta konec tedna. Štiridnevno velikonočno obdobje bi po besedah Guterresa bil čas za reševanje življenj in nadaljnje pogovore o mirni rešitvi in koncu trpljenja v Ukrajini.

Vpletene strani so bile obveščene o predlogu, je še pojasnil, pri čemer pa ni razkril, ali je od njih že prejel odgovor.

Kopanje grobov ubitih v obstreljevanju v okolici Kijeva. FOTO: Gleb Garanich/Reuters

17.00 Nizozemska v Ukrajino pošilja težko orožje

Nizozemska bo Ukrajino podprla s pošiljko težjega orožja, kot so med drugim oklepna vozila, je danes na Twitterju sporočil nizozemski premier Mark Rutte. Dodatno orožje za Ukrajino je obljubil v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren je ob tem zapisala, da je »s svojim ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom govorila o njegovi oceni trenutnih razmer«. Nizozemska je prve pošiljke orožja za Ukrajino sicer obljubila že kmalu po začetku ruske invazije 24. februarja, po navedbah obrambne ministrice pa so doslej v Ukrajino že poslali za več kot 50 milijonov evrov orožja in druge vojaške opreme.

16.30 Domnevno ponovna izmenjava ujetnikov

Ukrajina je danes sporočila, da je z Rusijo znova izmenjala ujetnike v okviru ruske invazije na državo. Po navedbah Kijeva se je domov vrnilo 60 ukrajinskih vojakov in 16 civilistov. Koliko ujetnikov so vrnili ruski strani, ukrajinske oblasti niso navedle. Moskva zadnje izmenjave vojnih ujetnikov za zdaj ni komentirala.

Do zamenjave ujetnikov je prišlo v času, ko Kijev opozarja, da so ruske sile začele obsežno ofenzivo v vzhodni ukrajinski regiji Donbas.

16.15 Rusija izgnala 36 evropskih diplomatov

Rusija je danes sporočila, da bo izgnala 36 evropskih diplomatov kot povračilni ukrep za podobno odločitev, sprejeto proti Moskvi zaradi invazije na Ukrajino. Gre za 21 diplomatov Belgije in 15 diplomatov Nizozemske, ki jih je rusko zunanje ministrstvo razglasilo za nezaželene osebe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.,

Izbrani ruski diplomati bodo morali zapustiti Slovenijo

Rusko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo belgijskega veleposlanika v Moskvi Marka Michielsena in ga obvestilo o izgonu belgijskega diplomatskega osebja iz Moskve v odgovor na podobno dejanje Bruslja, ki je pred časom izgnal 21 ruskih diplomatov, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Ministrstvo je tudi 14 uslužbencev nizozemskega veleposlaništva v Moskvi in uslužbenca nizozemskega konzulata v St. Peterburgu razglasilo za nezaželene osebe.Ruske oblasti so minuli petek sporočile, da je bilo 18 diplomatov misije EU v Rusiji razglašenih za nezaželene osebe in bodo v kratkem morali zapustiti državo.

14.50 Turčija svari, da zaupanja med Rusijo in Zahodom še dolgo ne bo

Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je danes opozoril, da bo po ruski invaziji na Ukrajino za ponovno vzpostavitev zaupanja med Zahodom in Rusijo potrebnih več deset let, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem je dejal, da Turčija še vedno verjame v delovanje diplomacije.

Turčija je doslej že gostila dva kroga pogovorov med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci, pri čemer je za prekinitev mirovnega procesa okrivila domneve o grozodejstvih ruske vojske v kijevskem predmestju Buča in raketni napad na železniško postajo v Kramatorsku. Turčija, ki je v dobrih odnosih tako z Rusijo kot z Ukrajino, poskuša aktivno posredovati pri končanju skoraj dva meseca trajajočega konflikta. Kot članica Nata je Kijevu dobavila brezpilotna letala, vendar pa se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Moskvi.

Ukrajinska vojska na vzhodu države. FOTO: Ukrainian Ground Forces/Reuters

13.47 Kremelj noče posredovati podatkov o pogrešanih mornarjih s križarke Moskva

Kremelj staršem pogrešanih mornarjev ruske križarke Moskva danes ni želel razkriti, kaj se je zgodilo z njimi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glavna ladja ruske črnomorske flote se je prejšnji teden potopila po eksploziji, ki je bila po ukrajinskih navedbah posledica uspešnega raketnega napada, po ruskih navedbah pa detonacije streliva. Ruske oblasti so sporočile, da je bila posadka evakuirana z vojaške ladje, ki lahko sprejme do 680 mornarjev, vendar drugih podrobnosti niso navedle. Ko se je križarka Moskva potopila, so se starši in drugi družinski člani mornarjev in nabornikov, ki so služili na ladji, oglasili na družbenih omrežjih. Zapisali so, da so njihovi otroci pogrešani in da želijo odgovore, poroča AFP.

Tiskovni predstavnik urada ruskega predsednika Dmitrij Peskov je danes odgovoril, da Kremelj ne more razkriti nobenih podrobnosti o potopljeni križarki. »Vsa komunikacija poteka le prek obrambnega ministrstva,« je dejal Peskov. »Vse informacije v zvezi s tem posreduje obrambno ministrstvo, mi nimamo pooblastil za objave,« je še dodal. Več družin pa je v izjavah za neodvisne ruske ali tuje medije povedalo, da ne morejo najti svojih otrok, ki so služili na ladji Moskva. Meduza, neodvisna ruska spletna stran, ki se sklicuje na vir blizu črnomorskega poveljstva, je sicer navedla, da je umrlo vsaj 37 članov posadke ladje Moskva. Okoli sto ljudi je bilo menda ranjenih, medtem ko točno število pogrešanih ni znano, so še navedli.

Glavna ladja ruske črnomorske flote se je prejšnji teden potopila po eksploziji, ki je bila po ukrajinskih navedbah posledica uspešnega raketnega napada, po ruskih navedbah pa detonacije streliva. FOTO: Vasiliy Batanov/AFP

13.00 Greenpeace: Nemčija bo za rusko energijo plačala rekordno vsoto

Nemčija bo Rusiji za njeno nafto in plin letos plačala rekordno vsoto denarja, je ocenila nevladna organizacija Greenpeace. V okoljski organizaciji menijo, da bodo nemški izdatki za rusko nafto narasli do 14,3 milijarde evrov, medtem ko so lani znašali 11,4 milijarde evrov. Izdatki za ruski plin pa bi se zaradi visokih cen lahko podvojili. Kot Greenpeaceovo poročilo povzema nemška tiskovna agencija DPA, bi Nemčija letos lahko za plačilo plina namenila 17,6 milijarde evrov, medtem ko je lani za ta energent odštela 8,8 milijarde evrov.

Greenpeaceovi analitiki ocenjujejo tudi, da bo Nemčija za ruski premog plačala še dodatni dve milijardi evrov. EU je sicer sprejela odločitev o embargu na ruski premog, ki bo začel veljati po preteku štirimesečnega prehodnega obdobja. Je pa nemška vlada zavrnila embargo za ruski plin in nafto, saj bi ta po njihovem preveč škodoval nemškemu gospodarstvu. Nemška vlada sicer poudarja, da usmerja vse sile v zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, vendar bi predvsem odpoved ruskemu plinu lahko trajala precej časa.

12.49 Na Poljsko zbežalo že 2,84 milijona ukrajinskih beguncev

Od začetka ruske invazije je na Poljsko iz Ukrajine zbežalo okoli 2,84 milijona ljudi, je danes na twitterju objavila poljska mejna straža, kar je več kot polovica ljudi, ki so po podatkih Združenih narodov zapustili Ukrajino. V Nemčijo pa naj bi skupno pribežalo 359.904 ukrajinskih beguncev, je na twitterju sporočilo nemško notranje ministrstvo. Samo v ponedeljek je na Poljsko vstopilo 20.000 beguncev, kar predstavlja 16-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim dnem, so sporočili poljski mejni organi.

Uradnih podatkov o tem, koliko ljudi je ostalo na Poljskem in koliko jih je odpotovalo v druge države EU, ni. Imetniki ukrajinskih potnih listov za vstop v schengensko območje namreč ne potrebujejo vizuma. Hkrati je 14.400 ljudi prečkalo mejo v nasprotni smeri in se vrnilo v Ukrajino. Od začetka vojne 24. februarja se je v Ukrajino prek Poljske vrnilo skupno 738.000 ljudi. V prvih tednih ruske invazije so se v Ukrajino vračali predvsem moški, v državo pa zdaj množično vstopajo tudi ženske in otroci, ki potujejo na osvobojena ozemlja.

12.43 Šojgu: Cilj Rusije je osvoboditev vzhodne Ukrajine

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes dejal, da je cilj Rusije »osvoboditev« vzhodnega dela Ukrajine. Pri tem je Zahod obtožil podaljševanja ruske »posebne vojaške operacije« z dobavljanjem orožja v Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije. »Postopoma uresničujemo naš sistematični načrt za osvoboditev ljudskih republik Doneck in Lugansk,« je Šojgu dejal v zvezi s separatističnima proruskima regijama na vzhodu Ukrajine, ki ju je Moskva priznala kot neodvisni državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Šojgu je na današnjem sestanku visokih predstavnikov ruskega ministrstva za obrambo dodal, da Rusija »sprejema ukrepe za ponovno vzpostavitev mirnega življenja« na vzhodu Ukrajine, Washington in njegovi zavezniki pa poskušajo z dobavljanjem orožja zavleči vojaško operacijo. »ZDA in zahodne države delajo vse, da bi posebno vojaško operacijo čim bolj podaljšale. Vedno večji obseg pošiljk tujega orožja v Ukrajino jasno kaže na njihov namen, da režim v Kijevu izzovejo k boju do zadnjega Ukrajinca,« je dejal ruski minister. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v današnjem intervjuju za indijsko televizijo India Today dejal, da Moskva začenja novo fazo vojaške operacije na vzhodu Ukrajine. Po navedbah Reutersa je Lavrov napovedal, da bi lahko naslednja faza prinesla pomemben napredek.

Ukrajinski vojak na tanki nekje na vzhodu Ukrajine. FOTO: Ukrainian Ground Forces/Reuters

11.15 Rusija znova poziva k predaji ukrajinskih borcev v Mariupolju

Začela se je ruska ofenziva na jeklarno Azovstal, zadnje oporišče ukrajinskih sil v obleganem Mariupolju, trdijo proruski separatisti. Rusija je pri tem danes znova pozvala ukrajinske branilce v mestu, naj položijo orožje in se predajo, kar naj bi jim zagotovilo preživetje, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusija je danes postavila nov ultimat ukrajinskim branilcem v Mariupolju, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Rusko obrambno ministrstvo je oblasti v Kijevu pozvalo, naj pokaže »razum in izda ustrezne ukaze svojim borcem, naj prenehajo nesmiselni upor«.

Dodali so, da bo branilcem Mariupolja »zagotovljeno preživetje«, če bodo položili orožje. »Ruske sile nacionalističnim vojakom in tujim plačancem znova ponujajo priložnost, da ustavijo vse vojaške aktivnosti in položijo orožje, in sicer od poldneva naprej,« so zapisali v sporočilu. Po podatkih Moskve je v jeklarni zabarikadiranih približno 2500 borcev, od tega okrog 400 tujih plačancev, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Po navedbah ukrajinskih medijev pa se v tovarni še vedno zadržuje tudi približno tisoč civilistov, vključno z ženskami in otroki. Predstavnik proruskih separatistov Eduard Basurin je po navedbah DPA za ruske medije dejal, da so se zbrale »posebne enote, ki so že začele delo«. Podpirajo jih ruske zračne sile in topništvo. Po njegovih besedah so proruske sile v celoti zavzele Mariupolj.

Basurin trdi tudi, da v jeklarni ni civilistov. Ukrajinski nacionalisti naj bi po njegovih besedah to trdili, da bi preprečili napad. Dodal je, da naj bi ukrajinski mediji večkrat prikazali nepreverjene fotografije civilistov, tudi otrok, ki so domnevno ujeti v jeklarni Azovstal.

10.49 Guterres ni poskušal vzpostaviti stika s Putinom

Po informacijah ruskega zunanjega ministrstva generalni sekretar ZN Antonio Guterres od začetka ruske invazije na Ukrajino ni poskušal stopiti v stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, povzema Guardian. Reuters poroča, da je tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zakharova dejala, »da nihče ni vzpostavljal stika: niti prek stalne misije Rusije pri ZN niti neposredno z zunanjim ministrstvom«.

10.40 Kuleba v Bolgariji

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je prispel v Bolgarijo, kjer je dejal, da je dobil nalogo, da »poišče korake za dosego miru v Ukrajini«. Zahvalil se je prebivalcem Bolgarije za podporo in državo označil za »njihovo prijateljico in partnerko znotraj EU in tudi dvostransko«, piše Guardian.

09.26 V Ukrajini že tretji dan zapored brez humanitarnih koridorjev

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je v prek telegrama sporočila, da danes v Ukrajini ne bo humanitarnih koridorjev. »Za danes žal ni predvidenih nobenih humanitarnih koridorjev. Nadaljuje se intenzivno obstreljevanje Donbasa.« Po navedbah iz Mariupolja Rusi nočejo zagotoviti koridorja za civiliste v smeri Berjdanska. Nadaljujejo pa se tudi težka pogajanja o odprtju humanitarnih koridorjev v regijah Herson in Harkov.

Ukrajinske oblasti na vzhodu države so že večkrat opozorile, da zaradi nevarnosti obstreljevanja ne morejo več na varno spraviti ljudi. Nazadnje so bili koridorji odprti v soboto, ko so po njih na varno rešili skoraj 1500 ljudi. Med najbolj ogroženimi so prebivalci že tedne obleganega Mariupolja, večini je sicer že uspelo zbežati iz mesta, okoli 100.000 pa jih ostaja ujetih med ruševinami. Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je v ponedeljek za ukrajinsko televizijo opozoril, da so ruske sile na območje Rusije oz. pod nadzorom Rusije izgnale okoli 40.000 civilistov, poroča britanski BBC, ki opozarja, da navedb ni bilo mogoče preveriti. Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja je državo zapustilo že skoraj pet milijonov ljudi, še več jih razseljenih znotraj Ukrajine. Obenem pa v zadnjih dneh beležilo tudi porast števila ljudi, ki se vračajo v Ukrajino.

Ukrajinski begunski otroci sedijo na avtobusu in čakajo, da zapustijo mejni prehod Siret med Romunijo in Ukrajino. FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

09.20 V preiskavi več kot 7000 domnevnih vojnih zločinov

V preiskavi je več kot 7000 domnevnih vojnih zločinov, ki so jih zagrešili ruski vojaki v Ukrajini, je sporočilo ukrajinsko tožilstvo, piše Guardian. Prijavljenih je bilo skupno 7280 primerov in potrjeno je bilo, da je bilo od začetka vojne ubitih 205 otrok, so še zapisali z urada.

08.44 Rusko letalo do diplomatov v Grčijo in Španijo z dolgim obvozom

Letalo, ki ga je Moskva poslala, da pripelje domov ruske diplomate, ki sta jih izgnali Grčija in Španija, je moralo narediti kar 15.000-kilometrski obvoz, da se je prebilo do svojih potnikov, razkrivajo podatki spletne strani za sledenje letom FlightRadar24. Razlog za občutno daljšo pot – primerljivo s trenutno najdaljšim letom na svetu med Singapurjem in New Yorkom – so sankcije, ki jih je proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino uvedla Evropska unija. Med sankcijami je namreč tudi prepoved ruskih letov v Uniji. Kot so še pojasnili na spletni strani, sta sicer Grčija in Španija izjemoma dovolili vstop ruskega letala v svoj zračni prostor, a ker tega niso storile druge države, se je let bistveno podaljšal.

08.41 Biden kljub vabilu Zelenskega ne bo obiskal Kijeva

Ameriški predsednik Joe Biden trenutno ne načrtuje obiska Ukrajine kljub vabilu ukrajinskega predsednik Volodimirja Zelenskega, so v ponedeljek sporočili iz Bele hiše. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala, da trenutno ni tovrstnih načrtov. Če pa bo kak član ameriške vlade odpotoval v Ukrajino, bodo to zaradi varnostnih razlogov razkrili, ko bo že prispel na cilj, je dodala, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ameriška vlada se trenutno sicer osredotoča predvsem na dobavo vojaške opreme Ukrajini, je še pojasnila. Zelenski je pred kratkim v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da bi moral ameriški predsednik Joe Biden obiskati Ukrajino. Pri tem je resda priznal, da je to Bidnova odločitev. Washington naj bi sicer razmišljal o tem, da bi v Ukrajino poslal obrambnega ministra Lloyda Austina ali državnega sekretarja Antonyja Blinkna, zaradi česar je malo verjetno, da bi v Ukrajino odpotoval tudi Biden.

08.20 Vojna na vzhodu Ukrajine se stopnjuje

Ruska vojska je v ponedeljek po navedbah ukrajinskih oblasti začela novo obsežno ofenzivo na vzhodu države. Glavni cilj ruske vojske je doseči preboj v regijah Doneck in Lugansk ter vzpostaviti nadzor nad Mariupoljem. Ukrajinski mediji pri tem poročajo o silovitem obstreljevanju ob frontnih linijah na območju Donecka, med drugim v mestih Marinka, Slavijansk in Kramatorsk. O eksplozijah poročajo še iz Harkova, Mikolajeva in Zaporožja, povzema tiskovna agencija Reuters na svoji spletni strani.

Novi spopadi so terjali tudi nove smrtne žrtve. V Harkovu so umrli najmanj trije civilisti, ko so rakete zadele stanovanjsko območje, so sporočile lokalne oblasti. Štirje so umrli med poskusom bega iz mesta Kremina v regiji Lugansk, ki so ga v ponedeljek zavzele ruske sile. V sosednji regiji Doneck so po besedah guvernerja Pavla Kirilenka zaradi bombardiranja umrli štirje civilisti. Nadzor nad Doneškim bazenom bi Moskvi omogočil, da vzpostavi kopenski most z okupiranim polotokom Krim. Ruske sile po navedbah ukrajinske vojske sicer še naprej izkoriščajo ozemlje Belorusije za izvedbo zračnih napadov na Ukrajino. Obenem opazujejo premike vojaške opreme z vzhoda in osrednjih delov Rusije, poroča britanski BBC.

Ukrajinski vojaški pripadnik hodi mimo uničenega ruskega tanka v bližini vasi Gusarovka v Harkovski regiji. FOTO: Anatolii Stepanov/AFP

Je pa ukrajinskim silam v zadnjem dnevu med drugim uspelo uničiti deset ruskih tankov ter več oklepnih vozil, zadeli so tudi letalo in štiri brezpilotne letalnike.

08.00 Južno pristaniško mesto Mariupolj ni padlo v roke ruskih sil

Ruske sile na jugu države še naprej poskušajo zavzeti strateško pomembno mesto Mariupolj, kjer pa kljub silovitim spopadom in pomanjkanju osnovnih potrebščin še naprej vztrajajo ukrajinske sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Ocenjujemo, da je Mariupolj še vedno v boju,« je dejal uradnik Pentagona. Če ruskim silam uspe prevzeti popoln nadzor nad tem pristaniškim mestom, bi to lahko sprostilo skoraj ducat bataljonskih taktičnih skupin za uporabo drugje v Donbasu, piše Guardian. Po poročanju mestnega sveta se v podzemnih zavetiščih pod jeklarno Azovstal v Mariupolju skriva najmanj tisoč civilistov. Večina civilistov so menda ženske z otroki in starejši ljudje. Približno 40.000 civilistov v mestu je bilo prisilno preseljenih v Rusijo ali regije Ukrajine, ki so pod ruskim nadzorom, je dodal župan.

Prizor iz Mariupolja. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

07.01 Ukrajina: Rusija ima 75-odstotne izgube na brigadi obalne obrambe črnomorske flote

Ruska 126. brigada obalne obrambe črnomorske flote je po poročanju ukrajinske vojaške obveščevalne službe utrpela 75-odstotne izgube, navaja Guardian. »Po razpoložljivih točnih informacijah izgube 126. brigade obalne obrambe črnomorske flote znašajo 75 odstotkov,« je zapisano v zadnjem operativnem poročilu ukrajinskega generalštaba oboroženih sil. Uradniki so tudi trdili, da je ruska 810. ločena brigada mornarice Črnega morja izgubila 158 vojakov, ki so jih ubile ukrajinske sile, okoli 500 je bilo ranjenih, 70 pa jih pogrešajo. Ruske sile si prizadevajo vzpostaviti popoln nadzor nad ozemljem Doneške in Luganske regije ter ohraniti kopenski koridor z začasno okupiranim Krimom, je dodala ukrajinska vojska.

Medvedčukov kazačok

06.20 Začela se je ruska ofenziva za zaseg vzhodne Ukrajine in »bitka za Donbas«

Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je v videonagovoru dejal, »da lahko zdaj že trdimo, da so ruske čete začele boj za Donbas, na katerega so se že dolgo pripravljali«. Kot je dejal, je zdaj pomemben del celotne ruske vojske osredotočen na to ofenzivo. Vodja predsedniškega kabineta Andrij Jermak je pri tem pojasnil, da se je začela »druga faza vojne«. Rusija ima 76 bataljonskih taktičnih skupin v regiji Donbas v Ukrajini in na jugovzhodu države, od tega jih je 11 dodala v zadnjih nekaj dneh, je v izjavi v ponedeljek zvečer dejal visoki uradnik ameriškega obrambnega ministrstva, piše Guardian.

Zelenski je dejal, da se je bitka za Donbas začela. FOTO: Ukrainian Presidential Press/Reuters

06.10 Macron pravi, da je njegov dialog s Putinom zastal

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da je njegov dialog z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zastal, in sicer od odkritja množičnih pobojev v Ukrajini. »Od pobojev, ki smo jih odkrili v Buči in drugih mestih, se je vojna spremenila. Od takrat dalje se neposredno nisem več pogovarjal z njim, vendar ne izključujem, da se bo to zgodilo v prihodnosti,« je Macron dejal za televizijo France 5, piše Guardian. Rusija je sicer obtožbe o ubitih civilistih v Buči označila za ponarejanje, katerega namen je omalovaževati rusko vojsko. Na vprašanje, zakaj ni sledil zgledu drugih evropskih voditeljev in odpotoval v ukrajinsko prestolnico Kijev, je Macron odgovoril, da po njegovem ta izkaz podpore ni potreben. »V Kijev se bom vrnil, a tja bom šel, ko bom s seboj prinesel kaj koristnega. Od začetka vojne sem z Zelenskim govoril 40-krat. Če grem v Kijev, to ne bo naredilo nobene razlike.«

06.00 Biden bo poklical zaveznike, da uskladijo prizadevanja, da bi Rusija prevzela odgovornost

Ameriški predsednik Joe Biden bo v torek poklical zaveznike in z njimi razpravljal o ukrajinski krizi. Med drugim bo govor o tem, kako se uskladiti in pripraviti Rusijo do tega, da bi prevzela odgovornost za svoja dejanja, poroča Reuters. »Predsednik bo sklical varen videoklic z zavezniki in partnerji, da bi razpravljal o naši nadaljnji podpori Ukrajini in prizadevanjem, da bi od Rusije v okviru našega tesnega usklajevanja zahtevali prevzemanje odgovornosti.«