»Irpin, Buča, Hostomel - iz celotne kijevske regije smo pregnali Ruse!«

20.15  Celotna kijevska regija znova v rokah Ukrajincev

Ukrajina je ponovno prevzela nadzor nad celotno regijo Kijev, poroča BBC. Pri tem se sklicuje na namestnico obrambnega ministra Hanno Malyar, ki pravi, da so sile države ponovno zavzele celotno regijo Kijev. Irpin, Buča, Hostomel in vsa kijevska regija - očiščeni sovražnika, je na svojem Facebook profilu zapisala Malyarjeva.

BBC trditev ni mogel preveriti, vendar so ukrajinske sile v zadnjih dneh po umiku ruskih sil ponovno zavzele ozemlje okoli prestolnice.

19.30 Ruske sile nasilno razgnale shod v podporo Ukrajini v Energodarju

V mestu Energodar na jugu Ukrajine, ki so ga zasedle ruske sile, je danes potekal shod prebivalcev v podporo Ukrajini. Shod so ruske sile nasilno pregnale, pri čemer so bili štirje ljudje ranjeni, je sporočila pooblaščenka za človekove pravice v ukrajinskem parlamentu Ljudmila Denisova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Videoposnetki, objavljeni na spletu, prikazujejo ljudi, ki med eksplozijami granat in v oblakih dima bežijo s trga v središču mesta.

Danes so se prebivalci mesta Energodar ponovno zbrali na shodu v podporo Ukrajini in zapeli državno himno, je na Facebooku zapisala Denisova. Kot je dodala, so bile v incidentu poškodovane štiri osebe, nekatere s hudimi opeklinami.

Nekatere protestnike so prisilili, da so se vkrcali v policijske kombije in jih odpeljali na neznano lokacijo, je dodala Denisova in obtožila ruske vojake, da od zasedbe mesta terorizirajo prebivalstvo, poroča AFP.

18.30 V Budimpešti shod v podporo Ukrajini in proti Orbanovi politiki do Rusije

V Budimpešti je danes potekal protestni shod proti vojni v Ukrajini, na katerem je približno tisoč udeležencev izkazalo solidarnost z Ukrajino in obenem protestiralo proti politiki madžarskega premierja Viktorja Orbana do Rusije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Protestni shod je dan pred parlamentarnimi volitvami na Madžarskem potekal v podporo Ukrajini in proti drži Orbana, ki nasprotuje pošiljanju vojaške pomoči tej državi, prav tako ne dovoli pošiljanja orožja Ukrajini prek madžarskega ozemlja.

Današnji protest v Budimpešti. FOTO: Ferenc Isza/Afp

»Čeprav iz Orbanovih ust ni prišla niti ena beseda sočutja, se žrtev spominjamo z minuto molka,« je poudaril organizator protestov Peter Juhasz.

Madžarski umetnik Bela Pinter je zahteval, da Orban zavzame jasno stališče do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Orban »ne bi smel plačevati ruskega plina z našo dušo in častjo,« je dejal.

Ob protestih je danes v Budimpešti potekal tudi pohod ukrajinskih mater in otrok, ki ga je organiziral budimpeštanski urad Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef). S pohodom so želeli opozoriti Madžare na travmo, ki so ji zaradi ruske invazije izpostavljeni predvsem ukrajinski otroci, poroča APA.

16.30 Posebni odposlanec ZN bo odpotoval v Moskvo in Kijev

Martin Griffiths, generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve in posebni odposlanec ZN, bo v nedeljo odpotoval v Moskvo, v ponedeljek pa nadaljeval pot v Kijev, ter skušal posredovati za dosego dogovora o premirju v Ukrajini, je sporočil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Na vprašanje, ali obiska v Moskvi in Kijevu pomenita, da bosta tako Rusija kot Ukrajina aktivno sodelovali s pobudo ZN za humanitarno prekinitev ognja, je Guterres v petek odgovoril, da sta se Rusija in Ukrajina strinjali, da se srečata z Griffithsom v okviru napovedi misije, katere cilj je prekinitev ognja.

Razdejanje 40 kilometrov severno od Kijeva. FOTO: Sergei Supinsky/Afp

»Možnost jedrskega spopada, ki je bila nekoč nepredstavljiva, je zdaj spet mogoča. Ohraniti je treba tudi varnost jedrskih objektov. Čas je, da ustavimo grozoto nad ukrajinskim prebivalstvom, ter se podamo na pot diplomacije in miru,« je dejal Guterres.

Guterres je novinarjem na sedežu ZN v New Yorku v petek zatrdil še, da se ne namerava odpovedati možnosti, da bi »zaustavili spopade v Jemnu, Ukrajini in drugod po svetu«.

16.00 V Rusiji na protestih proti vojni v Ukrajini nove aretacije

Ruska policija je danes med protesti proti vojni v Ukrajini v 14 ruskih mestih pridržala najmanj 176 ljudi, je sporočila ruska nevladna organizacija OVD-Info, ki se bori proti politični represiji in spremlja aretacije ob protestih.

V Moskvi je policija danes ob močnem sneženju v parku Zarjadje nedaleč od Kremlja pridržala več kot 20 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Policija je prijela tudi tiste, ki so sedeli na klopeh v parku ali samo stali v bližini, ne da bi jim pojasnila razloge za pridržanje, poroča AFP.

Aktivisti so sicer na družbenih omrežjih za danes napovedali vsedržavni protest v številnih ruskih mestih proti tako imenovani posebni vojaški operaciji v Ukrajini. Organizatorji so zapisali, da želijo protestirati proti zlomu gospodarstva ter ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Rusija si zasluži mir, demokracijo in blaginjo, so sporočili.

V drugem največjem ruskem mestu Sankt Petersburg je prišlo do več aretacij v bližini prostorov mestnih oblasti, kjer se je zbralo približno 40 ljudi, čeprav po navedbah AFP ni jasno, koliko jih je dejansko protestiralo. Nihče ne bo prišel, vsi aktivni so bili pridržani na prejšnjih protestih, je dejal eden od protestnikov.

Protestniki v Rusiji z odhodom na ulice tvegajo globe in morebitne zaporne kazni. OVD-Info navaja, da je bilo na protestnih shodih po vsej državi pridržanih več kot 15.000 ljudi, ki so protestirali proti ruskemu vojaškemu posredovanju v Ukrajini.

Trupla v Buči v dokaz zločinu ... FOTO: Ronaldo Schemidt/Afp

15.30 Carla Del Ponte ICC pozvala k izdaji naloga za aretacijo Putina

Nekdanja glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za vojnega zločinca ter Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pozvala, naj izda nalog za njegovo aretacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Putin je vojni zločinec,« je v intervjuju, ki ga je danes objavil švicarski časnik Le Temps, dejala nekdanja glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in sodišča ZN za vojne zločine v Ruandi.

Izdaja mednarodnega naloga za njegovo aretacijo je nujna, saj mora Putin, tako kot tudi drugi ruski voditelji, odgovarjati za zločine, storjene v Ukrajini po vdoru ruske vojske 24. februarja, je poudarila.

Carla Del Ponte. FOTO: Pascal Lauener/Reuters Pictures

V petih tednih je bilo ubitih na tisoče Ukrajincev, več milijonov jih je moralo zapustiti svoje domove, v nekaterih mestih pa so bile zaradi bombardiranja uničene celotne soseske.

Carla Del Ponte poudarja, da je izdaja naloga za prijetje znak, da je bilo preiskovalno delo opravljeno. To je edini instrument, ki obstaja za aretacijo storilca vojnega zločina in njegovo privedbo pred mednarodno sodišče, je dejala za Le Temps.

Kot je pojasnila, izdaja takšnega naloga še ne pomeni, da bo Putin aretiran. »Če bo ostal v Rusiji, ne bo nikoli aretiran. Vendar pa ne bo mogel zapustiti svoje države, kar bi bil že pomemben znak, da je proti njemu veliko držav,« je ocenila.

»Najti je treba tudi dokaze, ki obremenjujejo visoke politične in vojaške uradnike. Zahtevno bo priti do vrha poveljniške verige in ugotoviti, kdo je načrtoval, ukazal in izvršil te vojne zločine,« je opozorila.

Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča s sedežem v Haagu je 3. marca začelo predhodno preiskavo o morebitnih vojnih zločinih v Ukrajini, potem ko je prejelo podporo več kot 40 držav članic sodišča.

Ukrajina ni podpisnica Rimskega statuta, s katerim je bilo leta 1998 ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče, vendar je leta 2014 priznala pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča za kazniva dejanja, storjena na njenem ozemlju. Rusija je leta 2016 umaknila svoj podpis pod pogodbo.

15.25 Ukrajinskega fotoreporterja našli mrtvega v bližini Kijeva

Ukrajinskega fotoreporterja in režiserja dokumentarnih filmov Maksima »Maksa« Levina, ki je bil pred več kot dvema tednoma razglašen za pogrešanega, so našli mrtvega v bližini glavnega mesta Kijev, je danes sporočil vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.

Ukrajinski fotoreporter in režiser Maksim Levin. FOTO: Stringer/Reuters

»Pogrešan je bil od 13. marca, na območju spopadov v okolici Kijeva. Njegovo truplo so našli 1. aprila v bližini vasi Guta Mežigirska,« je Jermak zapisal na družbenem omrežju Telegram.

Glede na prve ugotovitve tožilstva naj bi Levina ubila dva strela ruskih vojakov, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Štiridesetletni fotoreporter in režiser Levin, sicer oče štirih otrok, je pogosto sodeloval z ukrajinskimi in mednarodnimi mediji.

Levin je več kot deset let delal za ukrajinsko spletno stran LB.ua, njegove fotografije in videoposnetke iz vojne pa so videli po vsem svetu. Poleg tega je fotografije prispeval tudi za mednarodne tiskovne agencije in druge medije, med drugim tudi za britanski BBC.

Levinu je med spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine leta 2014 uspelo pobegniti iz obkoljenega mesta, kjer je bilo ubitih več sto ukrajinskih vojakov.

Odkar je Rusija pred več kot enim mesecem začela invazijo na Ukrajino, je bilo po navedbah BBC v tej državi ubitih najmanj osem novinarjev.

15.00 Metsola za večjo podporo Poljski pri oskrbi beguncev

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se je zavzela za večjo podporo Poljski in drugim državam pri oskrbi beguncev iz Ukrajine. Poljska skupaj z Ukrajino najbolj občuti posledice ruske invazije, je opozorila na srečanju s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim, ki se je zavzel za uvedbo strožjih sankcij proti Rusiji.

Potrebna je večja podpora Poljski in drugim državam, da sprejmejo in nastanijo ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, je poudarila Metsola, ki je v spremstvu poljskega premierja Mateusza Morawieckega danes obiskala šolo v okolici Varšave, ki gosti Ukrajince na begu pred vojno.

Zahvalila se je Poljski, njenemu premierju in vladi, lokalnim in regionalnim oblastem ter številnim nevladnim organizacijam in prostovoljcem, ki si po njenih besedah izjemno prizadevajo za sprejem in namestitev ukrajinskih družin, ki bežijo pred vojno, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

»Napori Poljske, njenih skupnosti in ljudi so nas prevzeli. Ljudem v stiski ste ponudili varen prostor. To je lepo videti - to je Evropa v najboljšem pomenu,« je poudarila.

Metsola je v petek kot prva predstavnica Evropske unije po začetku vojne v Ukrajini obiskala Kijev, kjer je obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini. Kot je pojasnila, je v Ukrajini predala sporočilo podpore in upanja pogumnim Ukrajincem, ki branijo svojo državo. »Ponosna sem, da je Evropska unija že toliko storila, ko je sprejela milijone Ukrajincev v svoje države, domove in srca,« je dejala.

Morawiecki pa se je danes na srečanju z Metsolo zavzel za zaostritev sankcij EU proti Rusiji, saj da že sprejete sankcije ne zadostujejo. Menjalni tečaj ruskega rublja se je vrnil na raven pred napadom na Ukrajino, je pri tem opozoril, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»To pomeni, da vsi gospodarski ukrepi (...) niso delovali tako, kot bi si nekateri politiki želeli,« je dejal Morawiecki.

»Dokler Ukrajina ne bo ubranila svoje svobode in suverenosti, ne bo vrnitve v normalne razmere. Dokler se to ne zgodi, bo Evropa razkrila svojo šibkost, bo ponižana, brezzoba in nezmožna delovati v duhu svojih temeljnih univerzalnih vrednot, kot sta svoboda in pravica do življenja,« je opozoril poljski premier.

Na Poljskem je trenutno več kot 2,4 milijona beguncev iz Ukrajine - več kot v kateri koli drugi članici Evropske unije.

14.45 Papež pozval k celovitemu odzivu na »migracijske izredne razmere«

Papež Frančišek je danes na Malti pozval k celovitemu in skupnemu odzivu mednarodne skupnosti na vse hujše »migracijske izredne razmere«, medtem ko se milijoni beguncev zgrinjajo v Evropo. Treba se je odzvati na prihod ljudi, ki bežijo iz svojih držav, je dejal papež, ki po poročanju tujih agencij ni izključil možnosti obiska v Ukrajini.

Po papežu Frančišku je konfikt v Ukrajini sprožila »močna oseba, na žalost zaprta v svojih anahronih pretenzijah in nacionalističnih interesih«. FOTO: Vatican Media/Via Reuters

Papež, ki se je po prihodu v Valletto najprej sešel s predsednikom Georgeom Vello in diplomatskim zborom, je obžaloval, da je »iz vzhodne Evrope, kjer najprej vzhaja luč, prišla tema vojne«.

Obsodil je rusko invazijo na Ukrajino, vendar pri tem ruskega predsednika Vladimirja Putina ni izrecno omenjal. »Neka močna oseba, na žalost zaprta v svojih anahronih pretenzijah in nacionalističnih interesih, (...) je sprožila konflikt,«je dejal.

»Mislili smo, da so invazije iz drugih držav, brutalni ulični boji in atomske grožnje temni spomini na daljno preteklost. Vendar so ledeni vetrovi vojne, ki s seboj prinašajo le smrt, uničenje in sovraštvo, močno prizadeli življenja mnogih ljudi in prizadeli vse nas,« je dejal papež.

»Širjenje migracijskih izrednih razmer - pomislite na begunce iz mučeniške Ukrajine - zahteva širok in skupen odziv. Nekatere države ne morejo prevzeti celotnega problema, medtem ko so druge brezbrižne,« je opozoril papež.

Na vprašanje novinarjev, ki so ga na letalu spremljali na poti iz Rima proti Malti, če razmišlja o odzivu na povabilo ukrajinskih političnih in verskih voditeljev, da bi obiskal Ukrajino, je odgovoril: »Povabilo je na mizi.« Drugih podrobnosti o morebitnem obisku ni razkril.

Papež Frančišek je na Malti danes pozval tudi k večji zavezanosti proti korupciji v najmanjši državi EU. Državo je treba zaščititi pred »nenasitnim pohlepom, pohlepom in gradbenimi špekulacijami,« je dejal na srečanju z diplomatskim zborom v prestolnici Valletta.

13.38 Metsola obiskala Kijev

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v petek obiskala Kijev in ukrajinski vladi obljubila pomoč pri obrambi njihove države. Metsola je na družbenem omrežju twitter objavila fotografijo rokovanja s predsednikom Volodimirjem Zelenskim in zraven pripisala: Pogum, moč, odločnost. Med obiskom je nagovorila poslance ukrajinskega parlamenta. Dejala je, da se njihov narod bori za svobodo, demokracijo in pravno državo ter pozvala k novim, še strožjim sankcijam proti Rusiji. 

Kijev so prejšnji mesec, da bi izrazili solidarnost z napadenim narodom, obiskali slovenski premier Janez Janša, poljski premier Mateusz Morawiecki in predsednik češke vlade Petr Fiala.

12.57 Med Rusi se zaupanje in podpora Putinu povečuje

Delež Rusov, ki zaupajo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, se je v zadnjem tednu povečal za 0,4 odstotne točke na 81 odstotkov, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pokazala raziskava ruskega centra za raziskovanje javnega mnenja. Za 1,1 odstotne točke se je Putinu zvišala tudi podpora, saj ga podpira 79 odstotkov vprašanih. Visoko podporo Putinu je pokazala tudi javnomnenjska raziskava, ki jo je v četrtek objavil neodvisni ruski inštitut Levada. Putina podpira kar 83 odstotkov Rusov, kar je 12 odstotnih točk več kot februarja, je pokazala raziskava. Le 15 odstotkov Rusov dejanj Putina ne podpira, dva odstotka pa se jih ni opredelilo.

V raziskavi ruskega centra za raziskave javnega mnenja pa je na vprašanje, ali zaupajo Vladimirju Putinu, 81 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, kar je za 0,4 odstotne točke več kot teden prej, je pokazala raziskava, ki jo je med 1600 odraslimi v 80 ruskih regijah med 21. in 28. marcem izvedel Vseruski center za raziskovanje javnega mnenja. Putina podpira 79 odstotkov vprašanih, podpora pa se mu je sodeč po javnomnenjski raziskavi v primerjavi s tednom prej povečala za 1,1 odstotne točke.

10.17 Pogajalci dosegli dogovor

Ukrajinski in ruski pogajalci so po poročanju BBC dosegli dogovor o načrtu za evakuacijo civilistov iz obleganega Mariupolja. »Naša delegacija je v Istanbulu dosegla dogovor o evakuaciji,« je povedal svetovalcev ukrajinskega predsednika Aleksij Arestovič in izrazil upanje, da bodo prebivalce evakuirali že danes oziroma jutri. Načrtujejo sedem humanitarnih koridorjev. Ponovno naj bi z evakuacijo poskusili tudi pripadniki Rdečega križa. V Mariupolju naj bi bilo še zmeraj ujetih okrog 160.000 ljudi. Rdeči križ je včeraj opustil poskus evakuacije s 54 avtobusi in avtomobili, saj niso dobili zagotovitve, da bo umik ljudi varen.

Rdeči križ pomaga pri evakuaciji civilistov. FOTO: Emre Caylak/Afp

V regiji Lugansk na vzhodu Ukrajine bodo odprli pet koridorjev iz mest Rubežnoje, Severodoneck, Popasna, Liščansk in naselja Nižnije, ki naj bi civiliste vodili do mesta Bakmut. Koridor za evakuacijo iz uničenega mesta Mariupolj bo omejen na zasebne prevoze, avtobusov danes ne bo. Evakuacija z avtobusi se načrtuje za civiliste iz mesta Berdjansk, preko katerega naj bi potekale tudi evakuacije iz Mariupolja v Zaporožje. 

Ukrajinske oblasti so v petek prek humanitarnih koridorjev skupno evakuirale 6266 ljudi. Iz mesta Berdjansk naj bi odšlo 42 avtobusov s prebivalci Mariupolja, iz Melitopolja pa še 12 avtobusov z lokalnimi prebivalci.

Načrtujejo sedem humanitarnih koridorjev. FOTO: Emre Caylak/Afp

09.41 Na Poljsko prebegnilo skoraj 2,5 milijona ljudi

Od začetka vojne v Ukrajini je na Poljsko prebegnilo 2 milijona 437 tisoč ljudi, je sporočila poljska mejna straža. Število prehodov meje se je v zadnjih dneh zmanjšalo. Vse več ljudi se tudi vrača v Ukrajino, so dodali. Samo v petek je nazaj v domovino prišlo 15.000 oseb. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je bilo prisiljeno svoje domove od začetka spopadov zapustiti več kot 10 milijonov prebivalcev Ukrajine. 

V delih Ukrajine so se davi nadaljevali ostri spopadi, ukrajinske oblasti pa so poročale o ruskem raketiranju več mest na jugu in vzhodu države. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

08.49 Uničenih 53 kulturni znamenitosti

Z Unesca so sporočili, da je bilo v Ukrajini od začetka vojne uničenih 53 pomembnih kulturnih znamenitosti, med njimi 29 cerkva, 16 zgodovinskih objektov, štirje muzeji in nekaj spomenikov. Seznam uničenih znamenitosti menda še ni dokončen, je Unescovo poročilo povzel BBC. 

08.21 Ruske sile so se umaknile z letališča Hostomel

Po poročanju britanske obveščevalne službe naj bi se ruske sile umaknile z letališča Hostomel v bližini Kijeva, ki je bilo že od začetka vojne tarča hudih spopadov. Ukrajina je ob vzhodni osi ponovno zavzela več vasi in zavarovala pomembno pot ma vzhodu Harkova, so dodali na britanskem ministrstvu za obrambo. Hostomel je majhno, a strateško pomembno mesto. Pred vojno je bilo središče najpomembnejšega ukrajinskega mednarodnega letališča za tovorni promet in ključna vojaška letalska baza. 

07.57 Španija predstavila načrt za ublažitev posledic vojne v Ukrajini

Španski premier Pedro Sanchez je ta teden predstavil 16 milijard evrov vredno shemo pomoči in posojil za družine in podjetja, ki jih je prizadela ruska invazije Ukrajine. Načrt, ki bo veljal do konca junija, med drugim vključuje znižanje cen goriv za 20 centov in podaljšuje že veljavne davčne olajšave, kot je nižja stopnja DDV na energijo.

Sanchez je podrobnosti težko pričakovanega načrta predstavil v času, ko se Španija, sicer četrto največje gospodarstvo območja z evrom, sooča z družbenimi nemiri zaradi visoke inflacije. Posledično se proizvodni obrati v Španiji ustavljajo, vozniki tovornjakov, kmetje in ribiči pa stavkajo,. Načrt, ki ga je španska vlada potrdila v torek, bo po Sanchezovih besedah sprostil »približno šest milijard evrov neposredne pomoči in davčnih olajšav ter 10 milijard evrov posojil z državnim jamstvom za ublažitev posledic krize za družine in podjetja«.

Medtem naj bi Turčija posredovala pri poskusu dogovora med Rusijo in Ukrajino. FOTO: Stringer Reuters

07.02 Evakuiranih več tisoč ljudi

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video nagovoru sporočil, da so iz Mariupolja uspeli evakuirati okrog tri tisoč ljudi. Civiliste so po humanitarnih koridorjih evakuirali iz regij Doneck, Lugansk in Zaporožje. Skoraj polovica vseh je bila iz Mariupolja. »Ločeno se sedaj dogovarjamo o tem, da bi lahko odnesli ranjence in trupla umrlih iz mesta,« je še dodal Zelenski. Medtem naj bi Turčija posredovala pri poskusu dogovora med Rusijo in Ukrajino. 

V delih Ukrajine so se davi nadaljevali ostri spopadi, ukrajinske oblasti pa so poročale o ruskem raketiranju več mest na jugu in vzhodu države. Ruska vojska se »počasi, a opazno« umika s severa države, vendar razmere na vzhodu Ukrajine ostajajo izjemno težke, je ponoči opozoril  Zelenski. Kot je dejal, je pričakovati okrepljene ruske napade na vzhodu države. Ruska vojska kopiči enote in se »pripravlja na nove močne napade« v regiji Donbas in v mestu Harkov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Zelenski. »Težke bitke so pred nami,« je opozoril.

Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da se bo konvoj avtobusov danes znova skušal prebiti v Mariupolj. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk pa je sporočila, da so iz Berdjanska in Melitopolja v Zaporožje v petek evakuirali več kot 2500 ljudi, ter potrdila, da so za danes načrtovane nove evakuacije civilistov. Vsem, ki ostajajo v Mariupolju, je sporočila, da se bodo ukrajinske oblasti še naprej trudile za njihovo varno evakuacijo.

Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v ruskem obleganju Mariupolja ubitih najmanj 5.000 prebivalcev, okoli 160.000 se jih še vedno sooča s hudim pomanjkanjem hrane, vode in elektrike.

Zmečkani avtomobili v okolici Kijeva. FOTO: Stringer Reuters

06.30 Ukrajini dodaten denar ZDA

ZDA bodo Ukrajini zagotovile dodatnih 300 milijonov dolarjev pomoči v obliki orožja in medicinske opreme. Po poročanju BBC, naj bi bili v paketu predvsem lasersko vodeni raketni sistemi, taktični droni, očala za nočno opazovanje, mitraljezi in medicinski pripomočki. Združene države Amerike so od začetka vojne Ukrajini namenile že za 1,6 milijarde dolarjev pomoči. ZDA naj bi Ukrajini na njeno zahtevo pošiljale tudi osebno zaščitno opremo za primer morebitnega napada s kemičnim orožjem, ki naj bi vključevala predvsem plinske maske in zaščitne obleke. Ob tem na Rusijo pritiskajo tudi s številnimi gospodarskimi sankcijami. 

V petek je ameriško ministrstvo za trgovino uvedlo sankcije proti 120 subjektom iz ruskega in beloruskega obrambnega, vesoljskega in pomorskega sektorja. »Odločitev Vladimirja Putina, da napade Ukrajino, je njegovo državo in gospodarstvo izolirala od svetovne trgovine, današnji ukrep pa to izolacijo še pospešuje,« je ob novih sankcijah, uvedenih proti Rusiji, povedala ministrica za trgovino Gina Raimondo. 

Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v ruskem obleganju Mariupolja ubitih najmanj 5.000 prebivalcev, okoli 160.000 se jih še vedno sooča s hudim pomanjkanjem hrane, vode in elektrike. FOTO: Jorge Duenes/Reuters

06.30 Ruska sopranistka se vrača odre

Ruska operna zvezda, sopranistka Ana Netrebko se maja vrača na evropske odre. Nedavno je sicer obsodila rusko agresijo v Ukrajini. Po ruskem napadu na Ukrajino so se številni ruskih umetniki znašli pod pritiskom Evrope in ZDA, da javno zavzemajo stališče glede vojne. Ana Netrebko je po ruskem napadu na Ukrajino odpovedala svoje koncerte zaradi kritik, da je blizu Kremlju. Sedaj je ena najbolj znanih opernih pevk na svetu sporočila, da želi popraviti stanje, in javno zapisala, da ne podpira ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Izrecno obsojam vojno proti Ukrajini in moje misli so z žrtvami te vojne in njihovimi družinami,« je zapisala.

Na njene zadnje izjave so se med drugim odzvali v operi v ruskem Novosibirsku in sporočili, da odpovedujejo njen koncert, ki je bil načrtovan za 2. junij. Odzval se je tudi predsednik ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin in Ani Netrebko namenil ostro kritiko. »Glas je, vesti pa ni,« je sporočil Volodin. Ana Netrebko je v preteklih letih veljala za podpornico Kremlja. Leta 2014 je pozirala z zastavo proruskih separatistov v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Ima tudi avstrijsko državljanstvo. Zadnje izjave Ane Netrebko pa niso zadovoljile newyorške Metropolitanske opere, kjer še vedno velja prepoved njenega nastopanja.