Največja izmenjava ujetnikov doslej

19.15 Največja izmenjava ujetnikov doslej

Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da je bilo v izmenjavi ujetnikov z Moskvo izpuščenih 144 ukrajinskih vojakov, večinoma nekdanjih branilcev železarne Azovstal v Mariupolju. Kijev ob tem ni navedel, kdaj in kje je do izmenjave prišlo ter koliko ruskih ujetnikov je bilo v okviru izmenjave izpuščenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»To je največja izmenjava od začetka obsežne ruske invazije,« so na Telegramu sporočili iz glavnega obveščevalnega direktorata ukrajinskega obrambnega ministrstva. Ob tem so dodali, da je 95 osvobojenih ukrajinskih vojakov nekdanjih branilcev železarne Azovstal iz pristaniškega mesta Mariupolj na jugu Ukrajine, ki je trenutno v ruskih rokah.

Po navedbah ukrajinskega ministrstva je bila večina izmenjanih vojakov hudo ranjenih zaradi krogel ali drobcev izstrelkov, drugi pa so utrpeli opekline in zlome. 43 osvobojenih vojakov je pripadnikov skrajno desničarskega bataljona Azov.

18.00 Sirija bo priznala proruski separatistični republiki

Sirija se je odločila priznati separatistični ljudski republiki Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, je današnje navedbe sirskega zunanjega ministrstva povzela ruska tiskovna agencija Tass.

Rusija je tik pred začetkom vojne v Ukrajini konec februarja prva priznala separatistični regiji v Donbasu kot neodvisni državi. Ruski predsednik Vladimir Putin je nato prošnji vodij separatistov za posredovanje v Ukrajini izkoristil kot povod za napad na zahodno sosedo. 

Sirski predsednik Bašar al Asad se je že 16. junija srečal z delegacijo iz Donecka. Ta sredozemska država je leta 2018 kot neodvisni državi že priznala dve proruski pokrajini v Gruziji: Južno Osetijo in Abhazijo. Damask Moskvo tudi redno podpira tudi pri glasovanjih v skupščini ZN. 

Separatistični republiki dobivata prva mednarodna priznanja. FOTO: Dominique Faget/Afp - International News Agency

13.43  Rusija: Vrh Nata je dokaz, da nas zavezništvo želi omejiti

Ruske oblasti so danes izjavile, da je vrh Nata v Madridu dokaz, da si zveza prizadeva omejiti Rusijo, ki jo vidi kot grožnjo zavezništvu. Hkrati so obsodile kandidaturo Finske in Švedske za vstop v Nato, češ da bo njun vstop destabiliziral regijo in ne bo prispeval k dodatni varnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Vrh v Madridu potrjuje in utrjuje politiko bloka, ki si prizadeva zadržati in omejiti Rusijo,« je po navedbah ruskih tiskovnih agencij dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

Poudaril je, da Rusija ve, kaj lahko pričakuje od vrha, in sicer da bo sprejet nov strateški okvir, v katerem bo označena kot grožnja zavezništvu. »To nima nobene zveze z resničnim življenjem, saj je zavezništvo tisto, ki ogroža nas,« je dodal Rjabkov. Obsodil je tudi širitev Nata, o kateri meni, da bo destabilizirala regijo in ne bo prispevala k dodatni varnosti članic.

12.39  Zaveznice od začetka invazije zamrznile za 330 milijard dolarjev ruskega premoženja

Delovna skupina za rusko elito, posrednike in oligarhe (REPO), ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine, je od začetka ruske invazije zamrznila več kot 330 milijard dolarjev finančnih sredstev v lasti ruske elite in centralne banke. Pri tem je danes opozorila, da njeno delo še zdaleč ni končano. Delovna skupina je v današnji skupni izjavi navedla, da je blokirala 30 milijard dolarjev sredstev ruskih oligarhov in uradnikov ter imobilizirala 300 milijard dolarjev v lasti ruske centralne banke. Prav tako so zadržali najmanj pet luksuznih jaht in zamrznili razkošne nepremičnine v lasti ruskih milijarderjev. »Skupaj bomo zagotovili, da bodo naše sankcije še naprej nalagale stroške Rusiji zaradi njene neizprosne in nenehne agresije v Ukrajini,« je zapisala skupina v izjavi, ki jo je objavilo ameriško finančno ministrstvo.

12.30  Turčija bo od Finske in Švedske zahtevala izročitev 33 osumljencev

Turčija bo zahtevala izročitev 33 »terorističnih« osumljencev iz Švedske in Finske v skladu s sporazumom, ki ga je v zameno za potrditev njunega članstva v Natu zahtevala Turčija, je danes dejal turški pravosodni minister Bekir Bozdag. Osumljenci naj bi bili pripadniki prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) in gibanja Fethullaha Gulena. Bozdag je dejal, da bo Ankara zaprosila za izročitev 12 osumljencev s Finske in 21 s Švedske, ki so bodisi člani prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) bodisi domnevni člani skupine, ki jo vodi muslimanski pridigar Fethullah Gulen, ki živi v ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Jens Stoltenberg in Pedro Sanchez. FOTO: Kenny Holston/AFP

12.01  ZDA nameravajo okrepiti vojaško prisotnost v Evropi

ZDA bodo okrepile svojo vojaško prisotnost v Evropi, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin porušil mir na celini, je danes ob začetku vrha zveze Nato v Madridu povedal ameriški predsednik Joe Biden. Skupaj s še nekaterimi voditelji je poudaril, da je zavezništvo danes potrebno bolj kot kdaj prej, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 

Ob robu vrha zveze Nato v Madridu je Biden napovedal nadaljnjo okrepitev sil zveze Nata v Evropi in poudaril, da je zavezništvo danes potrebno bolj kot kdaj prej. »Nato se bo okrepil na vseh področjih, na kopnem, v zraku in na morju, s ciljem, da smo pripravljeni na grožnje iz vseh smeri,« je dejal predsednik ZDA. Pri tem je pojasnil, da bodo okrepitve med drugim vključevale povečanje flote rušilcev ameriške mornarice v Španiji, dodatno rotacijsko brigado v Romuniji, okrepljeno napotitev sil v baltske države ter dodatne zmogljivosti zračne in druge obrambe v Veliki Britaniji, Nemčiji in Italiji.

Glede vstopa Švedske in Finske je povedal, da se je strategija Putina pri napadu na Ukrajino izjalovila. »To je natanko tisto, česar ni si želel, in natanko to, kar je treba storiti za zagotovitev varnosti v Evropi,« je še dodal Biden. Tudi britanski premier Boris Johnson je poudaril pomen vstopa Švedske in Finske v Nato. »Če je Putin upal, da bo zaradi svoje nezakonite invazije dobil manj Nata na svoji zahodni fronti, se je izkazalo, da se je popolnoma zmotil,« je dejal.

11.34  Proruska uprava Hersona napovedala referendum o priključitvi Rusiji

Proruska vojaška uprava, ki upravlja okupirano pokrajino Herson, je sporočila, da se pripravlja na izvedbo referenduma o priključitvi k Rusiji. Novico je na telegramu sporočil namestnik vodje vojaško-civilne uprave Kiril Stremusov, ki je dodal, da bi pokrajina Herson morala postati del Rusije. Možnost izvedbe takšnega referenduma v južni ukrajinski regiji ni nova in prejšnje napovedi administracije, ki jo je nastavila Moskva, so nakazovale, da bi ga lahko izvedli že jeseni, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po poročilih, ki so se po navedbah DPA pojavila v torek, so ruske sile medtem prijele izvoljenega župana Hersona Igorja Koljčajeva. Proruske oblasti so danes sporočile tudi, da so začele izvajati avtobusne in železniške prevoze med anektiranim Krimom ter okupiranimi deli Zaporožja in Hersonom, varnost potnikov pa naj bi zagotavljali pripadniki ruske nacionalne garde, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

11.30  OZP podprl vstop Švedske in Finske v Nato

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) je danes podprl potrditev protokolov o pristopu Švedske in Finske severnoatlantski pogodbi. Obe državi sta se za vstop v Nato odločili zaradi ruskega napada na Ukrajino, vsaka država pa ima pravico samostojno odločiti, kateri zvezi se bo priključila, je bilo glavno sporočilo v razpravi poslancev.

10.45  Indonezijski predsednik začenja mirovno misijo v Ukrajini in Rusiji

Indonezijski predsednik Joko Widodo, ki trenutno predseduje skupini G20, je v okviru svoje »mirovne misije« v torek zvečer odpotoval v Kijev, v četrtek pa bo odpotoval še v Moskvo. Voditelja Rusije in Ukrajine naj bi pozval, naj se usedeta za mizo ter najdeta pot do končanja vojne v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Widodo se je v vlogi mirovnega pogajalca, za katero se je po navedbah DPA v veliki meri oklical sam, na pot odpravil po tem, ko se je kot gost udeležil vrha skupine G7 v Nemčiji. Od tam je nato v torek zvečer z vlakom odpotoval na Poljsko in kasneje pot nadaljeval v ukrajinsko prestolnico Kijev.

»S postaje Przemysl Glowny v mestu Przemysl na Poljskem sem se ob devetih zvečer z vlakom odpravil v Kijev. To mirovno misijo smo začeli z dobrimi nameni in upam, da bodo razmere v obeh državah postale lažje,« je zapisal na twitterju. Indonezijski predsednik, ki bo novembra gostil vrh G20 na Baliju, je že pred tem dejal, da namerava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pozvati, naj privoli v mirovne pogovore, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa, naj ustavi vojno in poskuša preprečiti svetovno prehransko krizo. Že aprila pa je Widodo dejal, da namerava na vrh G20 na Baliju povabiti tako Zelenskega kot Putina.

10.30  Scholz: Nato bo Ukrajini še naprej dobavljal orožje, dokler bo potrebno

Zaveznice v Natu bodo Ukrajini v vojni proti Rusiji še naprej dobavljale orožje, dokler bo to potrebno, je v Madridu dejal nemški kancler Olaf Scholz. »Dobro je, da države, ki so zbrane tukaj, pa tudi mnoge druge, prispevajo svoje prispevke, da se Ukrajina lahko brani: z zagotavljanjem finančnih sredstev, humanitarne pomoči, pa tudi z zagotavljanjem orožja, ki ga Ukrajina nujno potrebuje,« je za Reuters dejal Scholz.

09.20  Stoltenberg pričakuje hitro ratifikacijo članstva Švedske in Finske v Natu

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da pričakuje hitro ratifikacijo članstva Švedske in Finske v vojaškem zavezništvu, njegove besede povzema Guardian. »Zaveznice so pripravljene čim hitreje opraviti ratifikacijski postopek.« »Na vrhu se bomo odločili, da povabimo Švedsko in Finsko, da postaneta članici, kar je izjemno hitro,« je dejal novinarjem drugi dan vrha Nata v Madridu. Obe državi sta za članstvo v zavezništvu zaprosili sredi maja. Reuters poroča, da je dejal: »Po povabilu potrebujemo postopek ratifikacije v 30 parlamentih. To vedno traja nekaj časa, vendar tudi pričakujem, da bo to šlo precej hitro, saj so zavezniki pripravljeni poskušati čim hitreje izvesti ta proces ratifikacije.«

08.15  Napad na stanovanjsko stavbo v Mikolajevu

Najmanj trije ljudje so bili ubiti, pet pa jih je bilo ranjenih v ruskem raketnem napadu na stanovanjsko stavbo v mestu Mikolajev na jugu Ukrajine v sredo, so sporočile lokalne oblasti, ki so začele reševalne akcije za preživele, poročanje Reutersa povzema Guardian. Župan Oleksandr Senkevič je dejal, da je mesto zadelo osem raket, in pozval prebivalce, naj se evakuirajo. Povedal je, da je stavbo zadela ruska križarska raketa X-55. Fotografije s kraja dogodka kažejo, da se dim vije iz štirinadstropne stavbe, katere zgornje nadstropje je delno uničeno.

06.44  Zelenski Putina obtožil, da je terorist, in pozval k izključitvi Rusije iz ZN

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek obtožil ruskega voditelja Vladimirja Putina, da je postal »terorist«, ki vodi »teroristično državo«, in pozval k izključitvi Rusije iz Združenih narodov. V virtualnem nagovoru varnostnemu svetu ZN je Zelenski pozval ZN, naj ustanovijo mednarodno sodišče, ki bo preiskalo »dejanja ruskih okupatorjev na ukrajinskem ozemlju« in zahtevalo odgovornost države, njegove besede povzema Guardian. Zelenski je dejal, da so potrebni nujni ukrepi, »da bi Rusija zaustavila ubijanje«, in opozoril, da se bo v nasprotnem primeru ruska »teroristična dejavnost« razširila na druge države, pri čemer bo izpostavil baltske države in Poljsko.

Volodimir Zelenski FOTO: Ukrainian Presidential Press/Reuters

Ukrajinski predsednik je tudi pozval Združene narode, naj obiščejo kraj raketnega napada na nakupovalno središče v mestu Kremenčuk. »Predlagam, da Združeni narodi pošljejo bodisi posebnega predstavnika bodisi generalnega sekretarja ... da bi ZN neodvisno odkrili informacije in ugotovili, da je to res bil ruski raketni napad,« je dejal o ponedeljkovem napadu, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo 20 ljudi, še 36 je pogrešanih.

Turčija tik pred zdajci umaknila blokado Švedski in Finski

00.30  Osrednji dan vrha Nata o Ukrajini ter Švedski in Finski

Voditelji članic zveze Nato bodo danes na vrhu v Madridu začeli tudi bolj vsebinske razprave. Dopoldne bodo govorili o nadaljnji pomoči Ukrajini ob spopadanju z rusko agresijo. Obenem bodo Švedsko in Finsko povabili k članstvu v zavezništvu. Potem ko se je zasedanje voditeljev, med njimi slovenskega premiera Roberta Goloba, v torek zvečer začelo s slavnostno večerjo, je danes na programu glavni del vrha. Dopoldne bodo razpravljali o nadaljnji pomoči Ukrajini, ki se že več kot štiri mesece sooča z rusko agresijo. Prek videokonference jih bo nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Voditelji bodo v Madridu po pričakovanjih potrdili paket celovite pomoči Ukrajini, je že pred zasedanjem napovedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. V luči ruske agresije na Ukrajino pa Nato krepi tudi svojo obrambno in odvračalno držo, predvsem na svojem vzhodnem krilu. Tako bo število sil za hitro odzivanje zavezništvo povečalo na več kot 300.000. Dopoldne bodo voditelji obravnavali še proračunske izdatke za obrambo in strateški koncept zavezništva. Popoldne pa bo namenjeno vprašanju širitve na Švedsko in Finsko, ki ju bodo voditelji predvidoma povabili k članstvu v zavezništvu.