Po napadu na naftne ploščadi v Črnem morju več ranjenih in pogrešanih

21.55 Po napadu na naftne ploščadi v Črnem morju več ranjenih in pogrešanih

V ukrajinskem napadu na naftne ploščadi družbe Čornomornaftogaz ob obali Krima v Črnem morju so bile ranjene tri osebe, sedem pa jih še pogrešajo, je sporočil proruski voditelj Krima Sergej Aksionov. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass naj bi v Rusiji zaradi napadov že sprožili kazenski postopek.

»Žal lahko potrdimo, da so bili v napadu trije ranjeni, sedem pa je pogrešanih,« je na Telegramu zapisal Aksionov in dodal, da se nadaljuje reševanje morebitnih drugih poškodovanih s pomočjo patruljne ladje in letalstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi ukrajinski poslanec Oleksij Hončarenko je poročal o raketnih napadih na naftne ploščati, medtem ko ukrajinska vojska incidenta ni želela komentirati, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Aksionov, ki ga je Rusija po priključitvi Krima leta 2014 postavila za guvernerja polotoka, je sicer pred tem dejal, da je bilo ranjenih pet ljudi. Dejal je, da so bile tarče napadov tri naftne ploščadi, zaradi česar so evakuirali 94 ljudi, 15 vojakov pa je ostalo za varovanje objektov. Zadeta naj bi bila le ena ploščad.

15.10  BiH in Hrvaška nista seznanjeni z domnevnimi smrtmi njunih državljanov v Ukrajini

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je v nedeljo zavrnilo navedbe ruskega ministrstva za obrambo, da je bilo v Ukrajini od začetka vojne ubitih 51 plačancev iz BiH. Podobno rusko ministrstvo trdi za Hrvate, na hrvaškem zunanjem ministrstvu pa nimajo informacij o tem, da bi v Ukrajini umrl kakšen hrvaški državljan, poročajo hrvaški mediji.

Rusko ministrstvo za obrambo je v svojem poročilu objavilo, da je v Ukrajino od začetka vojne prispelo 6956 »plačancev in strokovnjakov za orožje« iz 64 držav in da jih je 1956 že umrlo, je v petek poročala turška tiskovna agencija Anadolu. Navedli so, da je od začetka vojne v Ukrajini na tamkajšnja bojišča prišlo tudi 167 državljanov BiH. Od tega jih je 46 zapustilo bojišče, 51 je bilo ubitih, trenutno pa jih je v Ukrajini 70, so zapisali.

Pogreb ukrajinskih vojakov. FOTO: Jurij Djačišin/AFP

Na ukrajinskih bojiščih naj bi bilo ubitih tudi 74 Hrvatov, od začetka ruske invazije pa so po njihovih podatkih v Ukrajino prišli 204 hrvaški državljani. S hrvaškega zunanjega ministrstva so za hrvaški časnik Jutarnji list v soboto sporočili, da s tem niso seznanjeni.

»Odhod naših državljanov v vojno v Ukrajini je njihova osebna stvar in o tem nimamo nobenih informacij, prav tako ne vodimo evidence. Se mi pa zdi neverjetno, da bi umrlo toliko naših državljanov in mi tega ne bi vedeli,« je za Jutarnji list izjavil hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. Dodal je, da informacij o tem, da bi v Ukrajini umrl kakšen hrvaški državljan, nima niti hrvaška veleposlanica v Ukrajini Anica Djamić.

14.03  RKS do zdaj v Sloveniji tako ali drugače pomagal 2900 ukrajinskim beguncem

V Rdečem križu Slovenije (RKS) so ob svetovnem dnevu beguncev pripravili pregled aktivnosti pri pomoči beguncem iz Ukrajine. Do zdaj so v Sloveniji pomagali več kot 2900 beguncem, od katerih je bila tretjina otrok, slabi dve tretjini pa žensk, starejših od 15 let. Kot so zapisali, je 56 območnih združenj RKS od 31. maja letos z materialno pomočjo v obliki hrane, higienskih pripomočkov, obutve, oblačil, gospodinjskih pripomočkov in podobno pomagalo več kot 2900 beguncem iz Ukrajine. Več kot 300 beguncem so nudili pomoč pri obnavljanju družinskih vezi in iskanju pogrešanih družinskih članov, 1100 so pomagali z informacijami o dostopu do različnih oblik pomoči in pravic.

Pomagali so jim tudi pri urejanju statusa, namestitvah pri zasebnikih, zagotavljanju psihosocialne podpore, vključevanju v družbo, dostopu do zdravstvenih storitev, aktivnostih za otroke in tudi s finančno pomočjo. Zbirali so tudi materialno pomoč, namenjeno za v Ukrajino. Tako je okoli 900 prostovoljcev samo v okviru območnih združenj RKS zbralo več kot 250 ton omenjene pomoči. Poleg tega je RKS do konca maja za oskrbo beguncev iz Ukrajine namenil 510.000 evrov pomoči Rdečemu križu Ukrajine, Mednarodnemu odboru Rdečega križa ter Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Dodatno jim je s pomočjo donatorjev zagotovil za več kot 190.000 evrov materialne pomoči.

Dim se vije čez mesto v Donecku. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

13.41  Rusija krepi napade v regiji Harkov in Kijev obtožuje napada na naftne ploščadi

Ruska vojska je okrepila napade v regiji Harkov, medtem ko je v Severodoneck napotila vse svoje rezervne enote, poroča španska tiskovna agencija EFE. Voditelj Krima Sergej Aksionov pa je na telegramu dejal, da je ukrajinska vojska napadla naftne ploščadi v Črnem morju. Ruska vojska po navedbah generalštaba ukrajinske vojske intenzivno obstreljuje več naselij v okolici Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta.

Medtem se nadaljujejo boji za popoln nadzor nad Severodoneckom, kjer so ruske sile skoncentrirale vse svoje rezervne enote, je dejal guverner ukrajinske regije Lugansk Sergej Hajdaj. »Niso uspešni, množično umirajo,« je prek telegrama sporočil Hajdaj, pri čemer je imel v mislih ruske vojake. Približno 500 civilistov in vojakov, ki se skrivajo v lokalni kemični tovarni Azot, se po Hajdajevih besedah ni hotelo evakuirati, saj jim je bila ponujena le evakuacija na ozemlje severno od mesta, ki pa je pod ruskim nadzorom. Nedaleč stran so ruske enote obstreljevale tudi mesto Slovjansk.

Ukrajinska vojska je po navedbah voditelja Krima Sergeja Aksionova napadla naftne ploščadi družbe Chornomornaftogaz v bližini polotoka, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014, pri čemer so bili menda poškodovani trije ljudje. Reševanje morebitnih drugih poškodovancev naj bi se nadaljevalo s pomočjo patruljne ladje in letalstva. Aksionov ob tem ni podrobno navedel, katere ploščadi so poškodovane, še navaja AFP.

12.30  Nemška zunanja ministrica: Zagotovo ne bomo mogli dobiti vsega žita iz Ukrajine

Nemčija pravi, da podpira Poljsko in Romunijo pri prilagajanju njunih železnic, da bi omogočili izvoz milijonov ton žita, ki je obtičalo v Ukrajini zaradi blokade ruskega morja, je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, poroča Guardian. »Železniške tire je treba posodobiti, potrebujemo prave tovorne vagone – nemška vlada na tem dela s številnimi drugimi akterji,« je dejala novinarjem, ko je prispela v Luxembourg na srečanje s kolegi iz Evropske unije. Reuters poroča, da je dodala: »Jasno je, da na koncu zagotovo ne bomo mogli izvleči vsega žita, a če nam ga uspe le del osvoboditi na različnih poteh, bo to pomagalo pri soočanju s tem globalnim izzivom.«

11.27  Ukrajina delno prepoveduje rusko glasbo in uvoz ruskih knjig

Ukrajinski parlament je v nedeljo izglasoval prepoved predvajanja in izvajanja dela ruske glasbe na radijskih in televizijskih kanalih ter na javnih mestih. V skladu s še enim zakonom bo prepovedan tudi uvoz knjig iz Rusije in Belorusije. Prepoved se ne nanaša na vso rusko glasbo, temveč na tisto, ki so jo ustvarili ali jo izvajajo posamezniki, ki imajo ali so imeli rusko državljanstvo kadarkoli po letu 1991, ko je Ukrajina razglasila neodvisnost. To pomeni, da se lahko dela znamenitih ruskih skladateljev, kot sta, denimo, Čajkovski in Šostakovič, še vedno izvajajo, pojasnjuje britanski BBC.

Prav tako lahko za izjemo od prepovedi zaprosijo ruski državljani, ki obsojajo rusko agresijo na Ukrajino. V prošnji morajo med drugim navesti, da podpirajo suverenost in celovitost Ukrajine in pozivajo Rusijo k takojšnji ustavitvi agresije. Prepoved iz zakona, ki je prejel podporo 303 od 450 poslancev, se nanaša na predvajanje in izvajanje glasbe na radiu, televiziji, v šolah, na javnem prevozu, v hotelih, restavracijah, kinematografih in drugih javnih mestih.

Obenem zakon predpisuje povišanje deleža ukrajinske glasbe na radijskih postajah na 40 odstotkov in ukrajinskega jezika v dnevnih programih na 75 odstotkov, poročanje ukrajinske javne radiotelevizije Suspilne povzema BBC. Še en vzporedni zakon obenem prepoveduje iz Rusije, Belorusije in zasedenih ukrajinskih ozemelj uvožene knjige, pa tudi gradiva v ruskem jeziku, uvožena iz drugih držav.

10.07  Fajonova: Ob podelitvi statusa kandidatke Ukrajini se ne sme pozabiti na Zahodni Balkan

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Luxembourgu poudarila, da se ob podelitvi statusa kandidatke za članstvo Ukrajini ne sme pozabiti na širitev na Zahodni Balkan. Na današnjem zasedanju bo tako ministrica predstavila slovenski predlog, da se status kandidatke podeli tudi BiH. Kot je vodja slovenske diplomacije Fajonova povedala ob prihodu, Slovenija podpira podelitev statusa kandidatke Ukrajini in evropsko perspektivo za trojico držav vzhodnega partnerstva EU, med katerimi sta še Moldavija in Gruzija.

»Vendar pa moramo narediti vse, da bo širitvena politika kredibilna, kar pomeni, da ne smemo pozabiti širitve na Zahodni Balkan,« je poudarila. »Glede na to, da je sam širitveni proces lahko pod vprašajem, podpiramo vse napore EU za začetek pogajanj za Severno Makedonijo in Albanijo, za odpravo vizumov za Kosovo in podelitev statusa kandidatke BiH,« je dodala zunanja ministrica.

09.30  Borrell iz EU: ruska blokada izvoza žita je »pravi vojni zločin«

Ruska blokada izvoza milijonov ton ukrajinskega žita je vojni zločin, je dejal visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell. »Pozivamo Rusijo, naj deblokira pristanišča ... Nepredstavljivo je, da bi milijoni ton pšenice ostali blokirani v Ukrajini, medtem ko v preostalem svetu ljudje trpijo lakoto,« njegove besede povzema Reuters. »To je pravi vojni zločin, zato si ne morem predstavljati, da bo to trajalo še veliko dlje,« je Borell dejal ob prihodu na srečanje zunanjih ministrov Evropske unije v Luxembourgu.

FOTO: Ashraf Shazly/AFP

08.52  Rusija je postala največji dobavitelj nafte na Kitajskem

Kitajski uvoz surove nafte iz Rusije se je maja povzpel za 55 odstotkov v primerjavi z letom prej na rekordno raven, s čimer je Savdska Arabija izrinjena kot glavni dobavitelj, saj so rafinerije unovčile znižane dobave med sankcijami proti Moskvi zaradi njene invazije na Ukrajino. Uvoz ruske nafte, vključno z zalogami, prečrpanimi po plinovodu vzhodna Sibirija Pacifik in pošiljkami po morju je znašal skoraj 8,42 milijona ton, kažejo podatki kitajske generalne carinske uprave, povzema Guardian. Pošiljke so enakovredne skoraj dvema milijonoma sodčkov na dan (BPD) in za četrtino več od 1,59 milijona sodčkov na dan aprila. Kitajska je sicer največja svetovna uvoznica surove nafte.

08.00  Nemčija bo omejila uporabo plina in povečala kurjenje premoga

Nemčija je sporočila, da bo omejila uporabo zemeljskega plina za proizvodnjo električne energije zaradi zaskrbljenosti glede morebitnega pomanjkanja zaradi zmanjšanja dobave iz Rusije, navaja Guardian. Nemčija se pri večini svojega plina zanaša na Moskvo, vendar pravi, da si prizadeva zapolniti svoja skladišča plina in postopoma opustiti uvoz ruske energije, da bi se pripravila na prihodnjo zimo, ko se boji, da bi Rusija, ki je v zadnjih dneh zmanjšala dobavo, lahko zmanjšala oziroma celo popolnoma ustavila dobavo.

Na nemškem ministrstvu za gospodarstvo so dejali, da bodo novi ukrepi vključevali večjo odvisnost od elektrarn na premog, pa tudi sistem dražb, ki se bo začel v prihodnjih tednih, da bi spodbudil industrijo za manjšo porabo. Robert Habeck, član okoljevarstvene stranke Zeleni, je v nedeljski izjavi dejal: »Za zmanjšanje porabe plina je treba za proizvodnjo električne energije porabiti manj plina. Namesto tega bo treba bolj uporabljati elektrarne na premog ... To je grenko, a v tej situaciji je skoraj nujno zmanjšati porabo plina. Moramo in bomo naredili vse, da poleti in jeseni shranimo čim več plina. Posode za shranjevanje plina morajo biti pozimi polne. To je prednostna naloga.«

06.55  Zelenski opozarja Evropo na nevarnost ruskih sovražnosti zaradi kandidature za EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo Rusija ta teden okrepila svoje napade, in opozoril evropske partnerje, da bi morali biti tudi oni pripravljeni na povečanje sovražnosti, saj Kijev čaka na odločitev o svoji kandidaturi za pridružitev EU, poroča Guardian. Previdnost sledi priporočilu evropske komisije, da se Kijevu podeli status kandidata za pridružitev – kar pa pomeni diplomatski udarec Moskvi. »Jutri se začne zgodovinski teden,« je v nedeljo zvečer v videonagovoru dejal Zelenski in dodal: »Tako usodnih odločitev za Ukrajino je bilo malo.« Kot je nadaljeval Zelenski, bi morali »v takem tednu pričakovati večjo sovražno aktivnost Rusije; pa ne samo proti Ukrajini, ampak tudi proti drugim evropskim državam. Mi se pripravljamo. Pripravljeni smo. Partnerje pa opozarjamo.«

Evropski voditelji naj bi se sestali ta teden, da bi dali končno odločitev glede hitre prošnje Ukrajine za članstvo. Čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Moskva nima »nič proti« tej potezi, je tiskovni predstavnik Kremlja dejal, da Rusija pozorno spremlja prizadevanja Kijeva, zlasti v luči okrepljenega obrambnega sodelovanja med državami članicami.

FOTO: Gleb Garanich/Reuters

05.00  Svetovni dan beguncev: Po svetu več kot sto milijonov beguncev

Ob današnjem svetovnem dnevu beguncev Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) opozarja, da je število ljudi po svetu, ki so morali zapustiti domove, preseglo sto milijonov. V luči vojne v Ukrajini, množičnih pregonov in kršitev človekovih pravic letošnji svetovni dan beguncev v ospredje postavlja pravico do iskanja varnosti. Svetovni dan beguncev so prvič zaznamovali 20. junija 2001, ob 50. obletnici Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Pred tem so zaznamovali dan beguncev v Afriki, a ga je Generalna skupščina decembra 2000 uradno razglasila za svetovni dan.

Namen svetovnega dneva beguncev je osvetljevanje pravic, potreb in želja beguncev ter mobilizacija politične volje in sredstev, da bi begunci lahko ne le preživeli, ampak tudi dostojno živeli. UNHCR opozarja, da je bilo konec leta 2021 po svetu 89,3 milijona razseljenih oseb. Zaradi skokovite rasti števila beguncev zaradi vojne v Ukrajini pa je število razseljenih letos prvič preseglo sto milijonov.