Slovenski veleposlanik se je vrnil v Kijev

18.25 Slovenski veleposlanik se je vrnil v Kijev

Slovenski veleposlanik v Ukrajini Tomaž Mencin se je danes vrnil v Kijev, od koder se je zaradi varnostnih razmer umaknil v začetku ruske invazije na Ukrajino, je na novinarski konferenci ob obisku luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Mencin se je po začetku ruske invazije konec februarja z osebjem umaknil iz Kijeva in svoje delo nadaljeval iz mesta Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji, od koder so v začetnem obdobju delovali tudi mnogi drugi veleposlaniki, akreditirani v Ukrajini. V Kijevu ga je kot začasni odpravnik poslov konec marca zamenjal podpolkovnik Slovenske vojske Boštjan Lesjak, ki mu je medtem 31. maja že potekel mandat in se je vrnil v Slovenijo.

16.45 Nemško ministrstvo: Dobava plina kljub ruskim omejitvam zagotovljena

Dobava plina Nemčiji je kljub ruskim omejitvam zagotovljena, so sporočili iz nemškega gospodarskega ministrstva. Ruski energetski velikan Gazprom je namreč sporočil, da bo zaradi popravljalnih del na plinovodu Severni tok zmanjšal dobavo.

Prek plinovoda, ki pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo, običajno steče 167 milijonov kubičnih metrov plina dnevno, iz Gazproma pa so danes sporočili, da bodo dobavo zaradi zamud pri popravilu plinovoda sklestili na 100 milijonov kubičnih metrov. Tlačne komponente na plinovodu sicer popravlja nemško podjetje Siemens.

15.10  Načrtovan umik civilistov iz tovarne Azot

Ruska vojska bo v sredo vzpostavila humanitarni koridor za evakuacijo več sto civilistov iz kemične tovarne Azot v mestu Severodoneck, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Civiliste naj bi prepeljali v mesto Svatovo v regiji Lugansk, ki je pod nadzorom separatistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva je »borce nacionalističnih bataljonov in tuje plačance« v tovarni pozvala, naj odvržejo orožje. Rusija že več tednov oblega mesti Severodoneck in Lisičansk, zadnji območji v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk, ki sta še pod nadzorom Kijeva. Lugansk skupaj z regijo Doneck tvori Donbas.

Ukrajinske oblasti so po navedbah ruske vojske zahtevale, naj civiliste iz tovarne Azot prepeljejo v Lisičansk, ki je pod nadzorom Kijeva, vendar to ni mogoče, saj je bil uničen zadnji most, ki je povezoval obe mesti. Severodoneck je po zadnjih podatkih pod 70-odstotnim nadzorom ruskih sil. Pod nadzorom Ukrajincev ostaja tovarna Azot, kamor se menda zateklo približno 500 civilistov, med njimi okoli 40 otrok.

14.45  Papež Frančišek: Ruska invazija morda na neki način izzvana

Papež Frančišek je znova kritiziral Rusijo in ruske vojake označil za brutalne in divje, medtem ko je Ukrajince pohvalil za pogum v boju za preživetje. Vendar pa je v pogovoru z uredniki jezuitskih medijev dejal tudi, da situacija v Ukrajini ni črno-bela in da je bil napad »morda na neki način izzvan«, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Frančišek je dejal, da sicer ni naklonjen ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, vendar pa nasprotuje temu, da se zapleteni konflikt zreducira na razlikovanje med dobrim in zlim. Hkrati je izrazil upanje, da se bo septembra v Kazahstanu srečal s voditeljem Ruske pravoslavne cerkve patriarhom Kirilom.

Papež se je sicer s patriarhom srečal tik pred začetkom vojne. »Povedal mi je, da je zelo zaskrbljen zaradi Natovega ravnanja. Vprašal sem ga, zakaj, in odgovoril mi je, da lajajo pred vrati Rusije in ne razumejo, da Rusija nobeni tuji sili ne dovoli, da se ji približa. Takšne razmere bi lahko privedle do vojne,« je papež opisal takraten pogovor.

Papež je sicer že večkrat obsodil vojno v Ukrajini, vendar je bil deležen tudi kritik, ker ni izrecno pripisal krivde Putinu. Slednjega namreč po njegovih besedah ni mogoče prikazati zgolj kot »volka«, Zahoda pa kot »Rdečo kapico,« navaja francoska tiskovna agencija AFP. Med možne spodbude za vojno je uvrstil tudi orožarsko industrijo, še navaja AFP.

13.36  Gazprom: Dobava plina po Severnem toku za 40 odstotkov nižja

Dobava plina po plinovodu Severni tok 1 je omejena na sto milijonov kubičnih metrov na dan, kar je 40 odstotkov manj od običajnih količin, so sporočili iz ruskega energetskega velikana Gazprom. V podjetju znižanje dobave pojasnjujejo z »zapoznelimi popravili« na plinovodu. Prek plinovoda, ki pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo, običajno steče 167 milijonov kubičnih metrov plina na dan, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili pri Gazpromu.

Razlog, zakaj so dobavo sklestili na sto milijonov kubičnih metrov, so utemeljili z zamudami pri popravilu plinovoda. Tlačne komponente popravlja nemško podjetje Siemens. EU je sicer v zadnjih tednih uvedla embargo na uvoz ruske nafte, ki pa ne velja za dobave po naftovodih. Obenem analitiki opozarjajo na druge možnosti obhoda tega ukrepa.

Dogovor o embargu na uvoz ruskega plina je medtem bistveno večji izziv, saj so številne članice EU, z Nemčijo na čelu, močno odvisne od ruskega plina, vzpostavitev alternativnih dobav pa ni možna na kratek rok. Evropske države zdaj pred jesenjo pospešeno polnijo skladišča plina, Rusija pa je že večkrat v zadnjih mesecih pokazala, da je dobave plina pripravljena uporabiti kot orožje pri slabljenju evropske enotnosti v ukrepanju proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino.

13.29  ESČP: Ruski zakon o tujih agentih krši konvencijo o človekovih pravicah

Ruska zakonodaja iz leta 2012, ki oblastem omogoča, da nevladne organizacije, medije in druge osebe obravnavajo kot tuje agente, krši evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je danes razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Rusiji je naložilo, da nevladnim organizacijam plača odškodnino. Sodišče je v primeru tožb 73 skupin, ki so bile med letoma 2013 in 2018 označene kot tuji agenti, ugotovilo, da zakon krši tako njihovo svobodo izražanja kot svobodo zbiranja in združevanja, ter dodalo, da gre za diskriminacijo zaradi političnih stališč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sodniki so tožbam ugodili, saj so menili, da »poseg v pravice tožečih organizacij ni bil niti zakonsko predpisan niti nujen v demokratični družbi«. Sodišče je Rusiji odredilo, da mora tožečim strankam plačati odškodnino v skupni višini 1,02 milijona evrov ter 119.000 evrov za stroške in izdatke. Rusija je bila dolgo časa podpisnica evropske konvencijo o človekovih pravicah iz leta 1953, vendar bo po izključitvi iz Sveta Evrope, ki je bila marca, septembra prenehala biti tako imenovana pogodbenica konvencije. To pomeni, da njeni državljani pri ESČP ne bodo mogli več vložiti tožb zaradi domnevnih kršitev pravic, za katere bi bila odgovorna država.

Rusija z izrazom tuji agenti označuje organizacije in posameznike, o katerih meni, da se ukvarjajo s političnimi dejavnostmi s tujo podporo. Tuji agenti morajo po zakonu svoje publikacije označiti z ustreznim obvestilom, redno poročati o svojih prihodkih in porabi ter opravljati finančne revizije.

13.28  Stefančuk: Evropa naj dejanja ruske vojske na vzhodu Ukrajine prepozna za genocid

Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk, ki se danes mudi na obisku v Avstriji, je nagovoril parlament in avstrijske oblasti pozval, naj dejanja Moskve na vzhodu Ukrajine obsodijo kot genocid. »V tej vojni je pravičnost enako pomembna kot zmaga,« je po poročanju španske tiskovne agencije EFE dejal Stefančuk. »Prosim vas, da prepoznate genocid, ki se izvaja proti prebivalcem na vzhodu Ukrajine,« je Stefančuk dejal v avstrijskem parlamentu. Rusijo je obtožil vojnih zločinov, ki jih ta izvaja vsak dan, in dodal, da tovrstna dejanja le krepijo pripravljenost Ukrajincev za obrambo. Vrnitev normalnih odnosov z Rusijo po njegovi oceni ni več mogoča.

»Vsak dan plačujemo grozljivo ceno, vsak dan izgubimo sto vojakov, 500 pa jih je ranjenih,« je zatrdil Stefančuk in pri tem zbrane opozoril, da ta številka ne vključuje ranjenih ali ubitih civilistov. Rusija po njegovi oceni ne napada le Ukrajine, temveč s tem tudi EU oziroma »civilizirano Evropo«, pa čeprav brez strelnega orožja. Stefančuk je vojno, ki jo vodi Kremelj, opisal kot hibridni napad v več fazah. Najprej se odprejo »informacijske propagandne šape«, nato sledi spopad »gospodarskih interesov«, ki ustvarjajo odvisnost na področju energetike, nazadnje pa nastopi oborožena agresija, je svoje videnje razmer podal Stefančuk. »Ukrajina se nahaja v tretji fazi, Evropa pa je že v drugi in nihče ne ve, kdaj se bo začela tretja,« je opozoril.

13.17  Iz Severodonecka ob zatišju potekajo posamezne evakuacije

Kot je danes dejal župan Severodonecka Oleksandr Strjuk, posamične evakuacije civilistov ob vsakem zatišju sicer še vedno potekajo. Hajdaj pa je potrdil, da je bilo 70 civilistov evakuiranih iz bližnjega Lisičanska. »Obstreljevanje je tako močno, da ljudje ne morejo več biti v zakloniščih,« je še zapisal lokalni guverner, ki je razmere v regiji opisal kot pekel. Po navedbah ukrajinske vojske so srditi spopadi v ponedeljek potekali tudi na jugu države, kjer so ruske sile napadle ukrajinske položaje v Mikolajevu in Hersonu. V regiji Černigov na severu države pa je ruska vojska izvedla uspešen napad z raketo dolgega dosega kalibr na ukrajinsko skladišče orožja, je danes potrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

12.45  London Moskve glede dveh Britancev, obsojenih na smrt, ni kontaktiral

Kremelj je »prepričan«, da bi bili proruski separatistični voditelji v Donbasu pripravljeni poslušati poziv Združenega kraljestva glede usode dveh Britancev, obsojenih na smrt zaradi boja za Ukrajino, poroča Guardian. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v konferenčnem klicu novinarjem povedal, da London ni kontaktiral Moskve glede tega vprašanja. Sodišče v odcepljeni Ljudski republiki Doneck (DPR) na vzhodu Ukrajine je prejšnji teden Britanca Aidena Aslina in Shauna Pinnerja ter Maročana Brahima Saadouna obsodilo na smrt, češ da sta kriva »plačanskih dejavnosti«. Njihove družine zanikajo, da bi bila trojica iz ukrajinskih oboroženih sil, plačanci. Samo Rusija priznava neodvisnost DNR (Doneške ljudske republike).

12.05  Iz ruske regije Brjansk po obstreljevanju poročajo o ranjenih

Iz ruske regije Brjansk v bližini ukrajinske meje so danes poročali o obstreljevanju iz Ukrajine. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Bogomasa so bili v napadih poškodovani najmanj štirje prebivalci vasi Zajmišče v bližini mesta Klinci, ki je od Ukrajine oddaljeno dobrih 50 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Po guvernerjevih navedbah naj bi bilo poškodovanih tudi več stanovanjskih stavb.

Rusija, ki je 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je od takrat večkrat obtožila ukrajinsko vojsko, da je obstreljevala naselja na ruskem ozemlju. Trdijo, da so ukrajinske sile poleg Brjanska večkrat obstreljevale tudi druge ruske regije v bližini ukrajinske meje, kot sta Kursk in Belgorod. Vlada v Kijevu obtožb običajno ne komentira, še navaja DPA.

11.47  Papež: Invazija na Ukrajino krši »samoodločbo ljudi«

Invazija na Ukrajino je kršitev pravice države do samoodločbe, je v sporočilu, objavljenem v torek, dejal papež Frančišek, poroča Reuters. »Vojna v Ukrajini je bila zdaj dodana regionalni vojni, ki je že leta terjala velik davek smrti in uničenja,« pravi Frančišek v sporočilu. »Vendar je tukaj situacija še bolj zapletena zaradi neposrednega posredovanja 'velesile', katere cilj je vsiliti lastno voljo v nasprotju z načelom samoodločbe ljudstev,« je dejal Frančišek.

09.41  Ukrajina zaradi vojne izgubila četrtino obdelovalnih površin

Ukrajina je od začetka ruske invazije izgubila četrtino obdelovalnih površin, zlasti na jugu in vzhodu države, je v ponedeljek opozoril namestnik ukrajinskega kmetijskega ministra Taras Visocki. Vendar je vztrajal, da prehranska varnost v Ukrajini ni ogrožena, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. »Kljub izgubi 25 odstotkov obdelovalnih površin je letošnja zasaditev poljščin več kot zadostna,« da bi zagotovili hrano za prebivalstvo, je Visocki dejal na novinarski konferenci.

Kot je pojasnil, se je poraba na nacionalni ravni zmanjšala »zaradi množičnega razseljevanja in migracij«, saj je na milijone ljudi iz države pobegnilo pred spopadi. Po zadnjih podatkih ZN je več kot sedem milijonov ljudi od začetka vojne zapustilo Ukrajino. Kljub temu da so na račun ruske agresije Ukrajinci izgubili precej ozemlja, trenutne razmere na področju pridelave poljščin ne ogrožajo prehranske varnosti Ukrajine, je zagotovil namestnik ukrajinskega kmetijskega ministra. Po Visockijevih besedah so se ukrajinski kmetje pred začetkom vojne razmeroma dobro pripravili na setev. »Februarja je Ukrajina uvozila okoli 70 odstotkov potrebnih gnojil, 60 odstotkov izdelkov za nadzor bolezni in približno tretjino potrebnega goriva,« je dejal.

Vendar so ruska okupacija nekaterih regij in blokade ukrajinskih pristanišč v Črnem morju, ki onemogočajo izvoz pšenice, prisilile ukrajinske kmete, »da spremenijo, kaj so sejali in koliko«, je opozoril. Po podatkih mednarodne nevladne organizacije World Data Center je imela Ukrajina, ki je veljala za žitnico Evrope, pred vojno več kot 30 milijonov hektarov obdelovalnih površin.

08.00  Zelenski pozval k večji dobavi modernega orožja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Zahod znova pozval, naj Ukrajini dobavi več modernega orožja. Ponovil je svoje prepričanje, da ukrajinska vojska lahko osvoji nazaj izgubljeno ozemlje, a da za to potrebuje moderno topništvo, saj da ji to edino lahko zagotovi prednost na bojišču. Pri tem je 44-letni predsednik obljubil, da bodo osvobojena vsa ozemlja, ki jih trenutno obvladujejo ruske sile, vključno s polotokom Krim, ki si ga je Rusija pripojila že leta 2014. »Potrebujemo samo dovolj orožja, da to zagotovimo. Naši partnerji ga imajo,« je še dejal Zelenski. Njegov svetovalec Mihajlo Podoljak je že v ponedeljek dejal, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje tanke, oklepna vozila in več sto havbic.

06.50  Zelenski: Bitka za Severodoneck povzroča grozljiv davek za Ukrajino

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da intenzivna bitka za Severodoneck povzroča grozljiv davek za Ukrajino, njegove besede povzema Guardian. »Človeški stroški te bitke so za nas zelo visoki. To je preprosto grozljivo. Bitka za Donbas bo v vojaški zgodovini nedvomno ostala v spominu kot ena najbolj nasilnih bitk v Evropi,« je dejal v včerajšnjem nagovoru.

Po besedah ​​guvernerja regije Lugansk Sergija Gajdaja so bili uničeni vsi trije mostovi, ki vodijo do mesta Severodoneck na vzhodu. V zadnjem javljanju je Gajdaj dejal, da Rusija tega mesta na vzhodu Ukrajine ni popolnoma zajela in da je del mesta pod ukrajinskim nadzorom. Rusko topništvo je udarilo po industrijski coni, kjer se je skrivalo 500 civilistov, je dodal Gajgaj. Ruske sile so po guvernerjevih besedah ​​uničile vse zadnje poti iz Severodonecka, in sicer vse tri mostove, ki vodijo do tega mesta na vzhodu. Ukrajinske enote v mestu se morajo »predati ali umreti«, pa je opozoril voditelj separatistov v samooklicani republiki Doneck, ki ga podpira Rusija.

06.45  Blizu Buče odkrili še sedem trupel

Ukrajinske oblasti so sporočile, da so odkrile novo množično grobišče civilistov v bližini Buče v regiji Kijev, navaja Guardian. Preiskovalci so iz improviziranih grobov v gozdu zunaj vasi Vorzel, prizorišča prejšnjih domnevnih ruskih grozodejstev manj kot deset kilometrov od Buče, izkopali sedem trupel. Vodja policije v regiji Kijev Andrij Njebitov je dejal: »To je še en sadistični zločin ruske vojske.« Kot je pojasnil Njebitov, so bile roke na truplih zvezane na hrbtu, mnoga trupla so imela prestreljena kolena. »Žrtve so mučili,« je dejal v izjavi. Trenutno potekajo dela za ekshumacijo trupel na kraju in identifikacijo posameznikov, je dodal. V teku je preiskava vojnih zločinov, so sporočili iz ukrajinskega tožilstva. Medtem približno 1200 trupel, vključno s tistimi, ki so jih našli v množičnih grobiščih, še ni identificiranih, je povedal vodja nacionalne policije v Ukrajini Ihor Klymenko.

06.35  Na vlado novo odprto pismo glede politike do Ukrajine

Na premiera Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon je naslovljeno novo odprto pismo glede politike do Ukrajine, ki ga je podpisalo več znanih osebnosti, med njimi bivši premier in več nekdanjih ministrov. Opozarjajo, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, ne pa »münchenskemu« popuščanju.

Prvi podpisnik je znani politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, sicer pa so med njimi glede na različico, ki jo je prejela STA, tudi bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter nekdanji ministri Gregor Golobič, Roman Jakič, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič in Žiga Turk. Med znanimi podpisniki te pobude sta tudi pravnika Matej Avbelj in Samo Bardutzky, pa tudi novinarji Branko Soban, Dejan Steinbuch in Bojan Brezigar. Podpisali so ga tudi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant ter mnogi drugi. Pismo v osmih točkah izpostavlja, da se ne sme »izgubiti izpred oči« dogajanja v Ukrajini, ki se že četrti mesec sooča z brutalno rusko agresijo. Čeprav v slovenski in evropski javnosti vlada široko soglasje o nesprejemljivosti ruskega napada na suvereno državo Ukrajino, pa se skupne želje po prekinitvi nasilja in miru ne sme uresničevati brez Ukrajincev, »ki jim je bil mir samovoljno in surovo odvzet«.

»Če naj bo mir res trajen in trden, mora v sebi nositi vsaj osnovne poteze pravičnosti. V nasprotnem primeru se bo slej ko prej izkazalo, da gre le za premor pred novim napadom ali celo za mir, kakršen vlada na pokopališčih,« so zapisali.

05.00  V Milanu ukrajinski oblikovalci prikazujejo kulturno dediščino lastne države

Ob robu milanskega pohištvenega sejma se letos predstavljajo tudi ukrajinski oblikovalci. Tokrat so v ospredje postavili promocijo kulturne dediščine Ukrajine, ki jo trenutno pretresa vojna, njeno dediščino pa ogroža tudi ruska vojska.

»To ni samo vojna med Ukrajino in Rusijo, zadeva ves svet. To je vojna med demokracijo in imperializmom,« je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala ukrajinska oblikovalka, 39-letna Viktorija Jakuša. Za njeno sodobno minimalistično pohištvo je značilna črna barva, ki je tudi barva temne, rodovitne ukrajinske zemlje. Njena blagovna znamka Faina je sicer nastala leta 2014 v času majdanske, prozahodne revolucije v Ukrajini. Del izkupička od prodaje Faine, njene stvaritve prodajajo v 42 državah, vključno z ZDA, Francijo in Veliko Britanijo, podari muzejem in drugim kulturnim ustanovam v Ukrajini