Zeleno potrdilo za modro poletje

Da bi se Evropejci po dolgih mesecih zaprtij vsaj poleti lahko brez večjih zapletov odpravili čez meje in na počitnice vsaj znotraj EU, je eden od ciljev, po katerem se bo merila uspešnost bruseljske politike v prihodnjih tednih.

»Brez skupnega evropskega pristopa nam grozi popoln kaos,« je eno od svaril, ki ga lahko pogosto slišimo. Tak položaj bi nastal, če bi vsaka država izdajala svoja dokazila, postavljala pogoje za prehod in omejitve po vstopu, kot je karantena. V evropski komisiji so marca pripravili predlog za uredbo o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testiranju in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo covida-19 (digitalno zeleno potrdilo). A pri njegovem sprejemanju v EU še zdaleč niso odpravljene vse nejasnosti.

Logika po Evropi je različna. Turistične države, kot sta Grčija in Hrvaška, bi raje čim prej na široko odprle vrata in privabile čim več turistov brez zapletenih postopkov. Na drugi strani si precej držav ne želi, da bi zeleno potrdilo za njegove imetnike samo po sebi državam preprečevalo uvedbo ukrepov, kot je karantena. Negotovost, povezana s pojavljanjem novih sevov, narekuje pazljivost. Nasploh med državami članicami v svetu EU prevladuje prepričanje, da morajo same obdržati pravico odločati, katere pravice pri njih na meji ali doma zagotavlja potrdilo.

Potreben hiter kompromis

Ko je evropski parlament prejšnji teden potrjeval svoje stališče za pogajanja s svetom EU, so bile razlike očitne. Parlamentarci so prepričani, da za imetnike potrdila ne bi smele veljati dodatne omejitve pri potovanjih, kot so karantena, samoizolacija ali testiranje. Da bi se ognili diskriminaciji oseb, ki niso cepljene, bi morali zagotoviti dostopno in brezplačno testiranje. Redkim zagovornikom z madžarskim Fideszom na čelu pa ni uspelo vnesti rešitve, da bi v potrdilo vključili cepiva, ki še niso odobrena v EU, temveč so le na seznamu WHO in so bila izredno odobrena v kateri od držav članic. A vsaka se bo lahko odločila, da cepiva, kot sta sputnik V in sinopharm, obravnava enako kot že odobrena.



V pogajanjih bi morali hitro skleniti kompromis, če bi ga res hoteli potrditi že na rednem zasedanju evropskega parlamenta, ki bo potekalo tretji teden maja. Tehnične rešitve sistema, ki bo omogočil vzajemno prepoznavanje potrdila, so v intenzivni pripravi. Prva skupina držav ga bo začela preizkušati že prihodnji teden. Druga skupina, tudi Slovenija, bo na vrsti konec meseca. Prve države članice naj bi se v sistem vključile na začetku junija. Polno delujoč bi bil na koncu junija. V vsaki državi članici bodo imeli svoje aplikacije, na ravni EU bo vzpostavljen le skupni portal (gateway) za preverjanje potrdil.

Nekaj držav članic, denimo Danska, med blažitvijo uvaja potrdila o cepljenju, testiranju ali prebolelem covidu na lastno pest. Že tako bo v konkretni praksi vsaka država sama odločala, kaj bo dopuščala imetniku zelenega certifikata. Enoten sistem s QR-kodo bo predvsem zagotavljal, da je potrdilo pristno, kar bodo, denimo, v restavraciji lahko takoj preverili. Uvedbo sistema bo olajšal močan pospešek cepljenju po Evropi, ki se je začel v zadnjih dneh. V Nemčiji so prejšnji teden dosegli rekord v sredo, ko so v enem dnevu cepili skoraj 1,1 milijona ljudi.