Tudi Vance bo obiskal Grenlandijo, kjer opozarjajo, da vabila niso poslali

Obisk ameriškega podpredsednika J. D. Vancea in njegove žene Ushe Vance na Grenlandiji, načrtovan za petek, že sproža ostre diplomatske odzive tako v Københavnu kot v Nuuku. Čeprav je bil obisk Ushe Vance sprva napovedan kot zaseben in kulturno obarvan, se je z vključitvijo njenega moža, uradno drugega moža ZDA, preobrazil v politično zelo občutljivo zadevo.

Po poročanju BBC naj bi si par ogledal vojaško oporišče Pituffik Space Base na severozahodu Grenlandije, kjer bosta deležna obveščevalnega pregleda o varnosti Arktike in se srečala s pripadniki ameriških sil, ki so tam nastanjeni. J. D. Vance je pri tem v videonagovoru na družbenem omrežju X dejal, da se je želel ženi pridružiti, saj ne želi, da bi »se zabavala le ona«, obenem pa poudaril, da želi preveriti varnostno stanje na otoku, ki naj bi ga ogrožale »druge države, ki bi lahko prek Grenlandije ogrozile ZDA, Kanado in tamkajšnje prebivalce«.

BBC še poroča, da naj bi bil med obiskovalci Grenlandije v istem tednu kot podpredsednik J. D. Vance in njegova žena tudi Mike Waltz, svetovalec predsednika Trumpa za nacionalno varnost, vendar kot del ločene delegacije.

Po ostrih kritikah danske in grenlandske politike so ZDA močno oklestile načrtovani obisk Grenlandije in napovedale, da bo ta vključeval zgolj ogled ameriškega vojaškega oporišča na severu otoka. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so v Koebenhavnu odločitev pozdravili.

Obisk, na katerega ni bil povabljen

Obisk prihaja v občutljivem času – Grenlandija je tik po volitvah, politične stranke še vedno oblikujejo novo vlado. Grenlandski premier v odhodu Múte Bourup Egede je obisk označil za »zelo agresiven«, danska premierka Mette Frederiksen pa za »nesprejemljiv pritisk«, piše Euronews. Ob tem je dodala: »To ni obisk, ki bi bil v interesu Grenlandije ali bi odražal njene potrebe.«

Zakonca Vance si bosta menda ogledala vojaško oporišče Pituffik Space Base na severozahodu Grenlandije, kjer bosta deležna obveščevalnega pregleda o varnosti Arktike in se srečala s pripadniki ameriških sil, ki so tam nastanjeni. FOTO: Jeff Kowalsky/AFP

Grenlandska vlada je na facebooku zapisala, da »ni izdala nobenih povabil, ne za uradne ne zasebne obiske«, kar je bilo razumljeno kot neposredno zavračanje ameriške delegacije.

ZDA s prisilno diplomacijo nad Grenlandijo

Prisotnost visokih ameriških predstavnikov na Grenlandiji brez predhodnega dogovora z gostiteljico državo je bila v obeh prestolnicah – danski in grenlandski – razumljena kot primer »prisilne diplomacije«, torej uveljavljanja zunanjepolitičnih ciljev s pomočjo pritiska, simbolnih gest in neposredne prisotnosti, brez upoštevanja soglasja lokalnih oblasti.

Gre za prakso, pri kateri ena država – v tem primeru ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa – z na videz »prijaznimi« obiski pošilja jasna politična sporočila o svojih interesih na določenem ozemlju. Kot je za BBC ocenil Dwayne Ryan Menezes z londonskega možganskega trusta Polar Research and Policy Initiative, je »zelo nenavadno, da tako visoka ameriška delegacija obišče Grenlandijo brez vabila, še posebej v časih, ko država po volitvah še ni oblikovala nove vlade«.

Trumpova izjava, da bodo ZDA »tako ali drugače pridobile Grenlandijo«, skupaj z obiskom podpredsednika in svetovalca za nacionalno varnost, po mnenju poznavalcev predstavlja jasen primer političnega pritiska, pri katerem se mehke oblike vpliva prepletajo z vojaško navzočnostjo in prikritimi zahtevami.

Trumpova izjava, da bo ZDA »tako ali drugače pridobila Grenlandijo«, skupaj z obiskom podpredsednika in svetovalca za nacionalno varnost, po mnenju poznavalcev predstavlja jasen primer političnega pritiska oz. prisilne diplomacije. FOTO: David Dee Delgado/Reuters

»ZDA Grenlandijo obravnavajo kot strateško točko, ne pa kot skupnost z legitimnimi političnimi interesi,« je za The Hill dejal vodja grenlandske stranke Demokraatit Jens-Frederik Nielsen. Dodal je, da obisk »kaže na popolno pomanjkanje spoštovanja do grenlandskega ljudstva«.

V ozadju gre za širšo dinamiko, kjer se tradicionalna diplomacija umika simbolnim demonstracijam moči. Prisilna diplomacija se v takih primerih kaže v obliki enostranskih obiskov, ignoriranja lokalne politične realnosti in implicitnih groženj, vse to pa pod krinko zavezništva, varnosti ali kulturnih stikov.

Grenlandija med tremi ognji

Grenlandija, ki ima okrog 57.000 prebivalcev in že več kot desetletje deluje kot samoupravna enota znotraj Kraljevine Danske, je zaradi svoje lege med Atlantskim in Arktičnim oceanom čedalje pogosteje na geopolitičnem radarju. Od druge svetovne vojne imajo ZDA tam stalno vojaško prisotnost, vendar zunanja in obrambna politika ostajata v rokah Danske.

Neodvisnost Grenlandije je že dolgo tema notranjepolitičnih razprav. Po podatkih BBC kar 80 odstotkov prebivalcev podpira idejo neodvisnosti od Danske, vendar pa jih še več zavrača idejo, da bi postali del ZDA.

Kar 80 odstotkov prebivalcev podpira idejo neodvisnosti od Danske, vendar pa jih še več zavrača idejo, da bi postali del ZDA. FOTO: Christian Klindt Soelbeck/Reuters

Obisk zakoncev Vance, vključno z nacionalnovarnostnim svetovalcem Mikom Waltzem, ki naj bi se jima pridružil, je tako postal simbol širše tektonske premene ameriške zunanje politike, kjer se »zasebni« obiski hitro spreminjajo v strateške manevre. Trumpova administracija je s tem obiskom znova pokazala, da Grenlandijo vidi kot strateško točko, ne pa kot suveren subjekt, so prepričani strokovnjaki.