Bomo letos zadnjič premaknili urne kazalce na poletni čas?

Premikanje ure, kot ga poznamo danes, ima korenine v 19. stoletju in je bilo sprva povezano z zmanjševanjem stroškov porabe energije. Benjamin Franklin, eden od ustanoviteljev Združenih držav Amerike, je že v 18. stoletju predlagal premikanje ure kot način za varčevanje s svečami. Franklin je opazil, da ljudje v Parizu zapravljajo jutranjo svetlobo, ker ostajajo predolgo v postelji, zato je predlagal, da bi z jutranjim streljanjem iz topov ljudi prebudili in tako zmanjšali porabo sveč v večernih urah.

Vendar pa je bila šele industrijska revolucija tista, ki je omogočila, da je ta ideja postala del vladne politike. V 19. stoletju so železniška podjetja v Severni Ameriki začela standardizirati časovne pasove, da bi zmanjšala zmedo pri prevozu potnikov in tovora. Pred tem je bil čas določen glede na sonce in lokalne ure v vsakem mestu, kar je povzročalo številne neskladnosti. Leta 1883 so ameriške in kanadske železnice sprejele štiri standardne časovne pasove (vzhodni, centralni, gorski in pacifiški), kar je poenostavilo storitve in zmanjšalo potrebo po vladnem posredovanju.

Prvi uradni premik ure je bil uveden med prvo svetovno vojno. Leta 1916 je Nemčija, točno na današnji dan, 26. marca, kot prva evropska država uvedla premikanje ure, da bi zmanjšala porabo energije. Sledile so ji tudi druge države, vključno z Združenim kraljestvom in Francijo. V Združenih državah Amerike je zvezna vlada prevzela nadzor nad časovnimi pasovi leta 1918, ko je država prvič premaknila uro in tako izgubila eno uro spanja. Zakonodajni ukrepi so se nadaljevali tudi v naslednjih letih, saj je bilo premikanje ure videti kot učinkoviti način za varčevanje z energijo, piše New York Times.

Vendar pa so raziskave pokazale, da so učinki premikanja ure na varčevanje z energijo sporni. Na primer, poročilo ameriškega ministrstva za energijo iz leta 2008 je ugotovilo, da je podaljšanje poletnega časa, ki ga je podpisal predsednik George W. Bush leta 2005, prihranilo le približno 0,5 odstotka celotne dnevne porabe električne energije. Nasprotno pa je študija Nacionalnega urada za ekonomske raziskave (NBER) istega leta ugotovila, da je premik ure povečal povpraševanje po električni energiji za približno en odstotek, kar je v Indiani povzročilo dodatne stroške v višini devet milijonov dolarjev na leto in povečalo emisije onesnaževal.

V poletnem času več zabav in zapravljanja

Kljub temu ima premikanje ure še vedno številne zagovornike, zlasti med podjetniki, ki trdijo, da to spodbuja gospodarstvo. Na primer, ko je poleti dlje svetlo, so ljudje bolj nagnjeni k temu, da gredo ven in se udeležujejo različnih dejavnosti, kar povečuje prodajo v restavracijah, trgovinah in drugih podjetjih.

Premikanje ure, ki se izvaja dvakrat na leto, ima pomembne posledice za zdravje in družbo. Ena izmed glavnih težav, povezanih s tem premikom, so motnje spanja in cirkadianih ritmov. Sprememba ure lahko povzroči nespečnost in zmanjšano kakovost spanja, kar vodi do povečane utrujenosti in zmanjšane produktivnosti. Raziskave kažejo, da se v prvih dneh po premiku ure poveča tveganje za kardiovaskularne dogodke, kot so srčni napadi. Na primer, študije so pokazale, da se incidenca srčnih napadov poveča za do 24 odstotkov po prehodu na poletni čas, piše Guardian.

Stalni poletni čas daljša večerna svetloba poleg spodbujanja rekreacije domnevno zmanjšuje stopnjo kriminala.  FOTO: Jure Eržen/delo

Poleg tega premikanje ure vpliva tudi na prometno varnost. Povečano tveganje za prometne nesreče je posledica zmanjšane budnosti in prilagoditve na nov ritem. Raziskave so pokazale, da se število prometnih nesreč poveča v prvih dneh po premiku ure, kar je povezano z motnjami spanja in zmanjšano koncentracijo voznikov.

Zimski čas je naš biološki čas

Argumenti za in proti stalnemu poletnemu ali zimskemu času so prav tako predmet številnih razprav. Prednosti jutranje svetlobe vključujejo boljšo budnost in zdravje, saj jutranja svetloba pomaga pri uravnavanju cirkadianih ritmov in izboljšuje splošno počutje. Ameriška medicinska zveza je podprla stalni zimski čas, saj se ta najbolje ujema s človeško biološko uro.

Po drugi strani pa ima stalni poletni čas svoje prednosti, daljša večerna svetloba poleg spodbujanja rekreacije domnevno zmanjšuje stopnjo kriminala. Študije so pokazale, da daljša svetloba zmanjšuje število prometnih nesreč in kriminalnih dejanj, kar je pomemben argument za ohranitev poletnega časa.

Javna mnenja o vplivu premikanja ure na zdravje in varnost so razdeljena. Medtem ko nekateri zagovarjajo ohranitev trenutnega sistema zaradi ekonomskih koristi, drugi menijo, da bi bilo bolje uvesti stalni časovni režim zaradi zdravstvenih koristi. Raziskave kažejo, da bi ukinitev premikanja ure lahko izboljšala splošno zdravje in zmanjšala tveganje za prometne nesreče ter kardiovaskularne dogodke.

Leta 2019 je evropski parlament glasoval za ukinitev premikanja ure, vendar odločitev še ni bila sprejeta, saj morajo države članice same določiti, kateri čas bodo obdržale. Proces se je zaradi pandemije in drugih političnih izzivov upočasnil. So pa leta 2011 na poletni čas prešli v Rusiji, nato pa se leta 2014 odločili za zimski čas in ga ohranili. Turčija od leta 2016 uporablja poletni čas skozi vse leto. Islandija že več let ne spreminja ure in ostaja na istem času vse leto.

Velik del Afrike in Azije sploh ne uporablja premikanja ure. V ZDA uro premaknejo drugo nedeljo v marcu, letos so to storili 9. marca. V Evropi bomo uro premaknili zadnjo nedeljo v marcu, torej 30. marca. Ob drugi uri zjutraj bomo premaknili uro naprej na tretjo, kar pomeni, da bomo to noč spali eno uro manj.