ZDA pritiskajo na Rusijo ali simpatizirajo z njo, Kitajska pa ima načrt

Trumpova administracija je minuli teden prekinila vojaško in obveščevalno pomoč Ukrajini, kar je sprožilo ostre odzive doma in v tujini. Demokrati v ZDA menijo, da s tem Trump neposredno koristi Rusiji, saj Ukrajini odvzema ključno podporo v vojni proti agresorju. Po besedah Trumpovega odposlanca, generala Keitha Kellogga, je ukinitev pomoči namenjena pritisku na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da pristane na dogovor o izkoriščanju mineralnih surovin in na premirje. Po mnenju Trumpove administracije je ta poteza ključna za dosego ciljev ameriške zunanje politike v regiji.

Preberite še

Evropa bi se rada postavila na svoje noge

Kljub temu je Trump kritiziral Moskvo in ji grozil s sankcijami, kar sicer ni značilno za njegovo administracijo, ki je v preteklosti pogosto kritizirala zaveznike, a ne nasprotnikov. Grožnja s sankcijami naj bi bila namenjena odvračanju Rusije od nadaljnjih napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo. Trumpova kritika Moskve prihaja v trenutku, ko se ameriška zunanja politika pripravlja na pogovore z Ukrajino v Savdski Arabiji.

Ameriška državna sekretarka Tammy Bruce je zavrnila komentarje ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je poudaril, da v Ukrajini ni prostora za evropske mirovne sile. Bruce je poudarila, da je stališče ZDA do Zelenskega jasno – Trump ga vidi kot »nepripravljenega na mir«.

Razlike v pogledih: ZDA, EU in Moskva

Medtem ko ZDA z ukinitvijo pomoči Ukrajini spreminjajo svojo vlogo v konfliktu, Evropa poskuša zapolniti to vrzel. Evropski voditelji vse bolj razmišljajo o samostojnih obrambnih ukrepih in neodvisni podpori Ukrajini. Francija in Združeno kraljestvo sta predlagali oblikovanje »koalicije voljnih«, ki bi Ukrajini zagotavljala neposredno vojaško pomoč. Ta predlog vključuje možnost uporabe vojaških sil držav članic, kar bi lahko Ukrajini nudilo strateško prednost v boju proti Rusiji.

Kitajski predsednik Xi Jinping na političnem srečanju "dve seji" poudarja pomen tehnološke neodvisnosti in domače potrošnje. FOTO: Reuters

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz pa sta ponudila evropski jedrski dežnik, kar bi pomenilo, da bi evropske države, vključno s Francijo in Združenim kraljestvom, nudile jedrsko zaščito preostalim članicam EU.

Evropska unija trenutno razpravlja o večmilijardnem načrtu za krepitev obrambe. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je opozorila, da se Evropa sooča z »jasno in neposredno nevarnostjo« in da mora biti pripravljena na oborožene konflikte tudi brez ameriške podpore.

Na drugi strani Moskva pozorno spremlja spremembe v ameriški politiki do Ukrajine in jih uporablja kot dokaz, da Zahod ni enoten. Kremlj je ukinitev ameriške pomoči označil kot znak šibkosti Zahoda in dokaz, da Ukrajina ne more dolgoročno računati na podporo svojih zaveznikov. Rusija vztraja, da so evropski predlogi o povečanju vojaške pomoči Ukrajini nevarni in lahko privedejo do eskalacije konflikta. Lavrov je opozoril, da kakršna koli prisotnost evropskih mirovnih sil v Ukrajini pomeni neposredno konfrontacijo z Rusijo.

Evropa pred preizkušnjo: Bo nadomestila ameriško vlogo?

Evropa je zdaj postavljena pred izziv, ali lahko zagotovi zadostno pomoč Ukrajini brez podpore ZDA. Francija in Nemčija si prizadevata za večjo vojaško in finančno podporo Ukrajini, a vprašanje ostaja, ali bo EU sposobna ohraniti enotnost glede tega vprašanja. Madžarska in Slovaška že izražata dvome o dolgoročnem financiranju Ukrajine, kar dodatno otežuje evropsko strategijo.

Evropski voditelji se zavedajo, da je prihodnost evropske varnosti tesno povezana z izidom konflikta v Ukrajini. Če bo Evropa sposobna zagotoviti učinkovito podporo Ukrajini, bo to okrepilo njeno vlogo kot globalnega varnostnega akterja in pokazalo, da je sposobna samostojno braniti svoje interese. V nasprotnem primeru pa bi pomanjkanje enotnosti lahko oslabilo evropsko geopolitično moč in pustilo Ukrajino v še težjem položaju, piše Foreignaffairs.

Kitajska ima svoj načrt

Na drugi strani sveta  se Kitajska v luči vse bolj negotovih globalnih gospodarskih razmer usmerja v zmanjšanje odvisnosti od izvoza in krepitev notranjega trga. Na političnem srečanju »dve seji« so visoki kitajski uradniki poudarili pomen povečanja domače potrošnje kot ključnega dejavnika za stabilizacijo gospodarstva, ki se spopada z upočasnjevanjem rasti, poroča CNN.

Mladi težje najdejo zaposlitev, potrošniki pa zaradi gospodarske negotovosti raje varčujejo kot trošijo. FOTO: Greg Baker/Afp

Poleg spodbujanja domače potrošnje Kitajska intenzivno vlaga v raziskave in razvoj, kar je osrednji steber strategije predsednika Xi Jinpinga za preoblikovanje države v tehnološko velesilo. Vlada je napovedala znatno povečanje sredstev za razvoj naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, robotiko, 6G in kvantnim računalništvom.

Preberite še:

Kitajski avtomobili zavzemajo svetovni jug

Kitajska samozavestno odgovarja tudi na ameriške trgovinske ukrepe. Na političnem srečanju v Pekingu so visoki predstavniki države poudarili pripravljenost na dolgotrajno gospodarsko soočenje z ZDA. Namestnik predsednika vlade Li Qiang je ob tem izjavil, da »velika ladja kitajskega gospodarstva pluje trdno proti prihodnosti«. Predstavniki kitajske vlade so poudarili, da bodo v primeru nadaljnjih trgovinskih ukrepov ZDA odločno ukrepali za zaščito svojih interesov.

Kljub samozavesti kitajskih oblasti pa analitiki opozarjajo na izzive, s katerimi se država sooča. Mladi težje najdejo zaposlitev, potrošniki pa zaradi gospodarske negotovosti raje varčujejo kot trošijo.