Iran svari: Pripravljeni smo na odločen in obžalovanja vreden odgovor Izraelu

Iran je pripravljen na odločen odgovor, če ga bo napadel Izrael, je včeraj generalnemu sekretarju Združenih narodov Antoniu Guterresu sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči. Organizacijo ZN je ponovno pozval k ustavitvi izraelske agresije in okrepitvi dobave pomoči v Gazo in Libanon.

»Iran si na vso moč prizadeva za zaščito miru in varnosti v regiji in je popolnoma pripravljen na odločen in obžalovanja vreden odgovor na kakršne koli avanture Izraela,« je Aragčijeve besede povzel AFP. Hkrati je ZN pozval, naj ustavijo zločine in agresijo Izraela ter okrepijo dobavo humanitarne pomoči v Gazo in Libanon. 

Teheran je 1. oktobra proti Izraelu izstrelil približno 200 raket kot odgovor na uboj političnega vodje gibanja Hamas Ismaila Hanije, vodje šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasrale in iranskega generala Abasa Nilforušana. Izraelski obrambni minister Joav Galant je prejšnji teden napovedal, da bo odziv Izraela »smrtonosen, natančen in presenetljiv«. Predsednik ZDA Joe Biden pa je kmalu po napadu Irana Izraelu odsvetoval napade na naftna polja Islamske republike, posvaril je tudi pred napadi na njene jedrske objekte.

Izrael je prejšnji mesec zavrnil ali oviral skoraj 90 odstotkov humanitarnih premikov med severom in jugom. FOTO: Mahmoud Issa/Reuters

Združene države Amerike so Izraelu v pisnem opozorilu dale 30 dni časa, da izboljša dostop do humanitarne pomoči v Gazi. Če se to ne bo zgodilo, bodo s tem tvegali nadaljnjo ameriško vojaško pomoč. Pismo, ki ga je ameriška vlada poslala izraelskim oblastem, je po poročanju BBC najostrejše do zdaj znano opozorilo ameriški zaveznici. 

»Pomembno je, da se razmere spremenijo in da civilisti v Gazi, ki danes nimajo dostopa do hrane, zdravil in drugih humanitarnih dobrin, dejansko doživijo spremembo v svojem vsakdanjem življenju kot rezultat naših prizadevanj,« je v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller.

ZDA so zelo zaskrbljene zaradi poslabšanja humanitarnih razmer, so še sporočili, saj je Izrael prejšnji mesec zavrnil ali oviral skoraj 90 odstotkov humanitarnih premikov med severom in jugom.

Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na mirovne sile ZN

Ameriško zunanje ministrstvo je s pismom posredno potrdilo poročanje medijev, da Izraelu grozi omejitev dobave ameriškega orožja, če se razmere v palestinski enklavi ne bodo spremenile. Na ministrstvu sicer niso podrobneje pojasnili posledic, če Izrael ne bi upošteval poziva, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Izrael preučuje pismo, je sporočil njihov uradnik in dodal, da država zadevo jemlje resno ter namerava odgovoriti na pomisleke ameriških kolegov. 

FOTO: Alaa Al Sukhni/Reuters

Izrael sicer ves čas vztraja, da je cilj njegove vojske Hamas in da ne preprečuje vstopa humanitarne pomoči. V ponedeljek je po izraelskih navedbah čez mejni prehod Erez v severno Gazo vstopilo 30 tovornjakov s pomočjo Svetovnega programa za hrano.

Da se Gaza spoprijema z najhujšimi omejitvami pri dostavi humanitarne pomoči od oktobra lani, ko se je začela izraelska ofenziva, je včeraj opozoril sklad ZN za otroke (Unicef). »Položaj otrok je iz dneva v dan slabši,« je po AFP sporočil tiskovni predstavnik Unicefa James Elder. V zadnjem tednu več dni v Gazo ni smel priti niti en tovornjak s pomočjo.

Situacija je kritična zlasti na severu, kjer je Izrael okrepil svoje operacije in že nekaj časa intenzivno obstreljuje naselja in begunska taborišča. Združeni narodi so opozorili, da je tam ujetih več sto tisoč ljudi, ki ves mesec niso prejeli nobene pomoči v hrani.

Nadaljevanje napadov v Libanonu

Izraelska vojska je sicer davi izvedla nov zračni napad na Bejrut; tarča je bila soseska Haret Hreik na jugu libanonske prestolnice, pozneje tudi Nabatija na jugu Libanona, od koder poročajo o petih smrtnih žrtvah, med njimi je tudi župan mesta. Tiskovni predstavnik vojske je pred tem prebivalce območja z zapisom na omrežju X pozval k umiku, češ da se nahajajo v bližini ciljev, povezanih s Hezbolahom. Več deset izstrelkov je proti severu Izraela izstrelilo tudi šiitsko gibanje Hezbolah.

Namestnik vodje Hezbolaha Naim Kasem je včeraj v videonagovoru Izraelcem sporočil, da je prekinitev ognja edina rešitev konflikta, ki bi razseljenim civilistom omogočila vrnitev na sever Izraela. V nasprotnem primeru je napovedal nadaljevanje napadov. Netanjahu je idejo o prekinitvi ognja, po kateri bi Hezbolah ohranil prisotnost blizu meje z Izraelom, zavrnil. V telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je dejal, da nasprotuje »enostranski prekinitvi ognja, ki ne spreminja varnostne situacije v Libanonu«.

Izrael se namreč zavzema za tamponsko območje ob meji z Izraelom, kjer ne bi bilo Hezbolahovih borcev. Brez tega in ukrepov, ki bi Hezbolahu onemogočili ponovno oborožitev, Izrael ne bo privolil v noben dogovor, je v izjavi dodal Netanjahujev kabinet.

Izrael je v zadnjih tednih že večkrat napadel južni del Bejruta, smrtonosne napade pa izvedel tudi v drugih delih države. Odkar se je konflikt prejšnji mesec zaostril, je bilo v tej državi glede na podatke zdravstvenih oblasti ubitih že več kot 1300 ljudi, čeprav je po ocenah AFP dejanska številka višja.