Ruska invazija na Ukrajino še okrepila antisemitizem v EU

Dezinformacije in sovraštvo do judov so se od začetka ruske invazije na Ukrajino »razcveteli«na internetu, v danes objavljenem letnem poročilu o antisemitskih incidentih opozarja Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA). Poudarila je, da se je s tem samo še poslabšal trend, ki se je začel že s pandemijo covida-19.

»Antisemitizem ostaja resen problem v naših družbah. Epidemija covida-19 in ruska agresija na Ukrajino sta ga še dodatno spodbudila,« je danes na Dunaju povedal direktor agencije Michael O'Flaherty, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozoril je na pomanjkljivo evidentiranje antisemitskih incidentov.

V poročilu opozarjajo, da je samo 14 od 27 držav članic EU imelo nacionalne strategije za boj proti antisemitizmu. Madžarska in Portugalska o teh primerih ne zbirata uradnih statističnih podatkov, zato je primerjava med 27 državami članicami EU nemogoča. V nekaterih državah, kot sta Avstrija in Finska, pa se je večina zabeleženih incidentov zgodila na internetu. Vendar pa so nekatere države vsaj načrtovale, da bodo to storile, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Slovenska policija v letih 2020 in 2021 ni zabeležila nobenih antisemitskih incidentov, enega pa je zabeležila leta 2019. Slovenija nacionalno strategijo za boj proti antisemitizmu še pripravlja, predstavila pa naj bi jo konec leta, navajajo.

Rusija na razgovor poklicala britansko veleposlanico

Ukrajinski vojaki na vojni liniji v Mikolajevu. FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters

Ruske oblasti so danes na razgovor poklicale britansko veleposlanico v Moskvi Deborah Bronnert, potem ko so London obtožile, da je prejšnji teden pomagal Kijevu pri izvedbi napada na rusko floto v Sevastopolu na Krimu. Velika Britanija je sicer ruske obtožbe že zavrnila in jih označila za neutemeljene.

»Takšna dejanja Velike Britanije bi lahko privedla do nepredvidljivih in nevarnih posledic,« je v izjavi zapisalo rusko zunanje ministrstvo in dodalo, da je britanski veleposlanici predalo »konkretna dejstva« o sovražnih provokacijah Londona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pogovor z britansko veleposlanico na ruskem zunanjem ministrstvu je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass trajal približno pol ure. Že pred samim srečanjem je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pojasnila, da nameravajo Rusija predstaviti dokaze, da so bili britanski strokovnjaki vpleteni pri organizaciji napada z brezpilotnim letalom na ruske ladje v pristanišču Sevastopol na Krimu.

Moskva je sicer Veliko Britanijo nedavno obtožila tudi, da stoji za sabotažo plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju. London pa medtem vse ruske obtožbe zavrača kot neutemeljene.

Iz ukrajinskih pristanišč odplulo še šest ladij z žitom

Po vrnitvi Rusije k dogovoru o izvozu žita iz Ukrajine je šest ladij, natovorjenih z žitom, danes izplulo iz ukrajinskih pristanišč, je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar. Izrazil je upanje, da bo dogovor »odprl pot do prekinitve ognja in miru«, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tovorna ladja, ki prevaža ukrajinsko žito, prečka Bospor. FOTO: Umit Bektas/Reuters

Od uveljavitve dogovora v juliju je po njegovih besedah iz ukrajinskih pristanišč izplulo 426 ladij, ki so skupno izvozile 9,7 milijona ton žit.

Rusija je iz dogovora izstopila v soboto, ko je Ukrajino obtožila uporabe koridorja za ladje za napad na rusko črnomorsko floto, k dogovoru pa se je vrnila v sredo.

Turčija in ZN, ki so posredovali pri sklenitvi julijskega dogovora o izvozu žita, so se intenzivno vključili v pogovore za rešitev sporazuma. Sporazum za izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč naj bi ublažil svetovno prehransko krizo, ki jo je povzročila ruska invazija v Ukrajini.

Rusko obrambno ministrstvo je v sredo sicer sporočilo, da je od Kijeva prejelo zadostna zagotovila, da Ukrajina pomorskega koridorja ne bo uporabila za izvajanje napadov na ruske sile.

Varnostni svet ZN zavrnil poziv Rusije

Varnostni svet ZN je v sredo z veliko večino zavrnil poskus Rusije za ustanovitev komisije za preiskavo njenih obtožb o vpletenosti ZDA v domnevni razvoj biološkega orožja v Ukrajini. Rusijo je pri glasovanju podprla le Kitajska, preostale stalne članice so glasovale proti, deset nestalnih članic pa se je glasovanja vzdržalo.

Rusija je prejšnji teden članom Varnostnega sveta razposlala osnutek resolucije in 310 strani dolg dokument, v katerem trdi, da v bioloških laboratorijih v Ukrajini ob podpori ameriškega obrambnega ministrstva potekajo vojaške biološke dejavnosti. Zatem je pripravila predlog resolucije za preiskavo teh navedb.

Ukrajinski vojaki. FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters

Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski je po glasovanju dejal, da so zahodne države pokazale, da zakon zanje ne velja in jih obtožil kolonialne miselnosti.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield pa je poudarila, da so ZDA glasovale proti, ker resolucija temelji na dezinformacijah, nepoštenosti, slabi veri in popolnem nespoštovanju Varnostnega sveta.

Izpostavila je, da Rusija ni predložila nobenih verodostojnih dokazov v podporo lažnim obtožbam in da se s tem strinja velika večina članic ZN.

Tudi namestnik mehiškega veleposlanika Juan Manuel Gomez Robledo je dejal, da Rusija ni predložila dokazov za sprožitev preiskave. Dejal je, da ni realno ustanoviti komisije, ki bi poročala v 28 dneh. Komisija pa ne bi mogla biti neodvisna in objektivna, če bi bila vanjo vključena Rusija, ki je ena od strani, vpletenih v oborožen spopad.

Ukrajina ima mrežo bioloških laboratorijev, ki jih podpirajo ZDA in so del pobude Program za zmanjšanje biološke nevarnosti, katere cilj je zmanjšati verjetnost izbruhov smrtonosnih bolezni, bodisi naravnih bodisi povzročenih s strani človeka. Zadeva sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je šlo za odpravljanje programov nekdanje Sovjetske zveze.

Ameriška veleposlanica je dejala, da so trditve Rusije absurdne iz več razlogov. Med drugim tudi zato, ker bi takšno orožje predstavljalo enako grožnjo za evropsko celino in samo Ukrajino kot za katero koli drugo državo.

Nuklearko zaradi obstreljevanja spet odklopili iz električnega omrežja

Zaradi ruskega obstreljevanja je jedrska elektrarna v Zaporožju ponovno odklopljena iz električnega omrežja, je danes sporočil ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom. Medtem je ukrajinska vojska poročala o intenzivnih spopadih na več območjih po vsej državi, predvsem v mestih Bahmut in Soledar na vzhodu Donbasa.

Ruski napadi z raketami in iranskimi brezpilotnimi letalniki naj bi bili sicer usmerjeni predvsem na infrastrukturo. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

Jedrska elektrarna v Zaporožju je bila ponovno odklopljena iz električnega omrežja, potem ko je rusko obstreljevanje poškodovalo preostale visokonapetostne vode, tako da je ostala samo z dizelskimi generatorji, so po poročanju agencije Reuters na spletni strani sporočili iz Energoatoma. Po oceni operaterja ima nuklearka, ki je v ruskih rokah, vendar jo upravljajo ukrajinski delavci, goriva za delovanje generatorjev za 15 dni.

O ruskih napadih so poročali tudi iz Krivega Roga v osrednji Ukrajini, iz Sumija in Harkova na severovzhodu ter iz Donecka in Luganska na vzhodu države. Po podatkih oblasti na območju Harkova je bilo v ruskih napadih ranjenih pet žensk in dva moška.

Ruski napadi z raketami in iranskimi brezpilotnimi letalniki naj bi bili sicer usmerjeni predvsem na infrastrukturo. »Sovražnik poskuša zadržati začasno zavzeta ozemlja, svoja prizadevanja pa osredotoča na omejevanje delovanja ukrajinskih sil na določenih območjih,« so danes sporočili iz ukrajinskega generalštaba.

Ukrajinske oblasti so poročale tudi o intenzivnih spopadih v Bahmutu in Soledarju na vzhodu Donbasa. Po navedbah namestnice ukrajinskega obrambnega ministra Hanne Maliar so ukrajinske sile tam v enem dnevu odbile več deset ruskih napadov. »Tam je groza. Zemlja je črna kot asfalt. Vse je uničeno,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal ukrajinski vojak.

Doktor pred eno od uničenih ukrajinskih bolnišnic. FOTO: Dimitar Dilkoff/Afp

Zavrnili poziv Rusije za preiskavo domnevnega biološkega orožja v Ukrajini

Varnostni svet ZN je v sredo medtem z veliko večino zavrnil poskus Rusije za ustanovitev komisije za preiskavo njenih obtožb o vpletenosti ZDA v domnevni razvoj biološkega orožja v Ukrajini. Rusijo je pri glasovanju podprla le Kitajska, preostale stalne članice so glasovale proti, deset nestalnih članic pa se je glasovanja vzdržalo.

Rusija je prejšnji teden članom Varnostnega sveta razposlala osnutek resolucije in 310 strani dolg dokument, v katerem trdi, da v bioloških laboratorijih v Ukrajini ob podpori ameriškega obrambnega ministrstva potekajo vojaške biološke dejavnosti. Zatem je pripravila predlog resolucije za preiskavo teh navedb.

Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski je po glasovanju dejal, da so zahodne države pokazale, da zakon zanje ne velja in jih obtožil kolonialne miselnosti.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield pa je poudarila, da so ZDA glasovale proti, ker resolucija temelji na dezinformacijah, nepoštenosti, slabi veri in popolnem nespoštovanju Varnostnega sveta. Izpostavila je, da Rusija ni predložila nobenih verodostojnih dokazov v podporo lažnim obtožbam in da se s tem strinja velika večina članic ZN.

Tudi namestnik mehiškega veleposlanika Juan Manuel Gomez Robledo je dejal, da Rusija ni predložila dokazov za sprožitev preiskave. Dejal je, da ni realno ustanoviti komisijo, ki bi poročala v 28 dneh. Komisija pa ne bi mogla biti neodvisna in objektivna, če bi bila vanjo vključena Rusija, ki je ena od strani, vpletenih v oboroženi spopad.

Ruski rezervisti. FOTO: Sergey Pivovarov/Reuters

Ukrajina ima mrežo bioloških laboratorijev, ki jih podpirajo ZDA in so del pobude Program za zmanjšanje biološke nevarnosti, katere cilj je zmanjšati verjetnost izbruhov smrtonosnih bolezni, bodisi naravnih bodisi povzročenih s strani človeka. Zadeva sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je šlo za odpravljanje programov nekdanje Sovjetske zveze.

Ameriška veleposlanica je dejala, da so trditve Rusije absurdne iz več razlogov. Med drugim tudi zato, ker bi takšno orožje predstavljalo enako grožnjo za evropsko celino in samo Ukrajino kot za katero koli drugo državo.

IAEA v Ukrajini ni odkrila znakov neprijavljenih jedrskih dejavnosti

Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes sporočil, da inšpektorji IAEA med obiski na treh lokacijah v Ukrajini, ki jih je zahteval Kijev zaradi ruskih obtožb o izdelavi umazane bombe, niso odkrili nobenih znakov neprijavljenih jedrskih dejavnosti" poroča francoska tiskovna agencija AFP.

IAEA zaradi obtožb o izdelavi umazane bombe začela s pregledi v Ukrajini

Grossi je pred tednom dni pojasnil, da si bodo v preiskavi prizadevali odkriti, ali se na lokacijah v Ukrajini nahaja neprijavljen jedrski material in ali tam potekajo kakršne koli neprijavljene jedrske dejavnosti, med drugim proizvodnja, predelava ali preusmeritev jedrskega materiala. Prav tako je zatrdil, da bodo sklepi preiskave prišli zelo hitro, kar se je danes tudi zgodilo.

Do preiskav je prišlo po obtožbah s strani Moskve, da se Ukrajina pripravlja na uporabo t.i. umazane bombe, Kijev pa je izrazil sum, da bi lahko Rusija dejansko sama odvrgla umazano bombo v napadu, za katerega bi potem okrivila Ukrajino.