V nadaljevanju preberite:

Isaac Frimpong, 31-letni kmet, si je po desetletju dela za druge želel ustvariti lastno kmetijo. A ob obisku majhnega zemljišča, ki ga je januarja najel za 5000 cedijev (450 dolarjev), je ugotovil, da so ga preplavili iskalci zlata.

»Zemlja je zdaj neuporabna,« pravi Frimpong, ki se spominja, kako se je skoraj spopadel z ljudmi, ki so prevzeli njegovo zemljišče za galamsey, kar je lokalni izraz za nezakonito pridobivanje zlata. Lastnik zemljišča mu noče vrniti pologa, ki ga je zbiral celo leto.

»Galamsey uničuje naše kmetijske površine in naš vsakdanji kruh,« poudarja Frimpong, ki še naprej dela kot delavec na tujih kmetijah.

Nezaustavljivo širjenje galamseyja še poglablja krizo, zaradi katere je pridelek kakava v tej zahodnoafriški državi lani upadel za 20 odstotkov. V Gani in Slonokoščeni obali, ki skupaj pridelata več kot polovico svetovnega kakava, se zaradi podnebnih sprememb, izbruhov bolezni in kroničnega pomanjkanja naložb pridelek zmanjšuje že zadnjih pet let.

Ker kakava primanjkuje po vsem svetu, so se znižale marže proizvajalcev čokolade, potrošniki pa so deležni manjših tablic čokolade, izdelanih po novih receptih z manj kakava. Prejšnji mesec so direktorji dveh vodilnih svetovnih proizvajalcev čokolade opozorili, da bi se lahko zaradi visokih cen zmanjšala poraba.

Terminske pogodbe za kakav, s katerimi trgujejo v New Yorku, so prejšnji teden zaradi strahu padle z 10.300 na 8500 dolarjev za tono, nato pa so se zaradi upočasnitve izvoza iz Slonokoščene obale vrnile na 9000 dolarjev.