Za zaustavitev krčenja amazonskega pragozda

V brazilskem mestu Belem se je danes, prvič po 14 letih, začelo dvodnevno srečanje Organizacije pogodbe o sodelovanju v Amazoniji (ACTO). Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je na vrhu opozoril na posledice podnebnih sprememb in članice pozval, naj pripravijo ambiciozen načrt za zaustavitev uničevanja amazonskega deževnega gozda.

»To srečanje predstavlja prelomnico v zgodovini zaščite Amazonije,« je v uvodnem govoru izpostavil Lula in opozoril na vse hujše posledice podnebnih sprememb. »Izzivi in priložnosti, ki iz njih izhajajo, zahtevajo, da delujemo enotno,« je še dodal.

Cilj dvodnevnega srečanja voditeljev držav z območja Amazonije je uskladiti trajnostni razvoj regije. Generalna sekretarka Alexandra Moreira je prepričana, da bo na vrhu sprejeta skupna izjava, v kateri bodo opredeljeni ambiciozni ukrepi za zaščito pragozda. V ospredju pa bodo tudi priprava skupnega stališča za podnebno konferenco COP28, ki bo konec leta v Dubaju.

Uničevanje pljuč Bolivije

Poleg Lule so se vrha v Belemu udeležili kolumbijski predsednik Gustavo Petro, perujska predsednica Dina Boluarte in bolivijski predsednik Luis Arce. Venezuelo, Ekvador, Gvajano in Surinam pa so zastopali visoki uradniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sporna točka, ki bi se jo na srečanju lahko dotaknili, je črpanje nafte v amazonski regiji in okolici. Medtem ko je Lula dokaj naklonjen črpanju nafte v regiji, se kolumbijski predsednik Petro zavzema za omejitev izkoriščanja fosilnih goriv, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V deževnem gozdu Amazonije je približno deset odstotkov celotne biotske raznovrstnosti na Zemlji, okoli 50 milijonov ljudi in več sto milijard dreves. Gozd je bistven za srkanje presežnih količin ogljikovega dioksida iz ozračja, zaradi česar se ga je prijel vzdevek pljuča planeta.

Vrh v Belemu se je začel ravno na dan, ko je evropski program za podnebje Copernicus potrdil, da je bil julij najtoplejši mesec na svetu v zgodovini meritev.