Za učinkovitejši nadzor meja sodelovanje z Zahodnim Balkanom

Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije so se včeraj drugič sestali od začasne uvedbe nadzora na meji med državami, oktobra lani. Ocenili so, da so od zadnjega srečanja novembra v Trstu, dobro sodelovali tako pri omejevanju nezakonitih migracij kot pri preprečevanju terorističnih groženj, hkrati pa to ni pomenilo večjih težav za obmejno prebivalstvo. Naslednji korak bo srečanje na Brdu, kamor so marca povabljeni tudi notranji ministri držav Zahodnega Balkana.

Sosedska pomoč za učinkovitejši mejni nadzor

Srečanje je bilo v slikovitem Buzetu v Istri, kamor je gostitelj, hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović, povabil slovenskega in italijanskega kolega Boštjana Poklukarja ter Mattea Piantedosija. Vsi trije ministri so poudarili, da je sodelovanje med državami na tem področju zelo uspešno, pohvalili so predvsem redno komunikacijo med direktorji policij, ki so jo razširili tudi na predstavnike zahodnobalkanskih držav. Notranji mejni nadzor je podaljšan do junija letos, med prihodnjimi načrti pa so tudi mešane policijske patrulje ter vzpostavitev že napovedanih enot Frontexa v Bosni in Hercegovini.

Na naslednjem ministrskem vrhu, ki ga načrtujejo 21. in 22. marca na Brdu pri Kranju, bodo v pobudi Brdo – Brioni sodelovale tudi države Zahodnega Balkana, ki lahko pomembno pripomorejo k učinkovitemu varovanju evropskih meja. Med nerešenimi zadevami je še vedno vizumska politika zahodnobalkanskih držav, ki ni usklajena z EU. Dogaja se, da v te države prihajajo prebežniki iz Afrike, Azije in Južne Amerike kot turisti, nato pa pot do ciljnih evropskih držav nadaljujejo nezakonito.

Brez večjih težav za čezmejne tokove

Minister Poklukar je poudaril, da uvedba nadzora na meji ne vpliva negativno na čezmejne in gospodarske tokove, prav tako v času minulih praznikov niso nastajali večji zastoji na meji. Hrvaški minister Božinović je menil, da gre pri skupni pobudi za pravilen odgovor na povečanje varnostnega tveganja v Evropski uniji (EU) po napadu Hamasa na Izrael. »Tako imenovana balkanska pot ostaja privlačna ne le za številne prebežnike, ampak tudi za tiste, ki pomenijo varnostno grožnjo, zato je pomembno, da se proti temu borimo skupaj, tudi v sodelovanju z državami Zahodnega Balkana,« je dodal Piantedosi.

Po besedah italijanskega ministra za notranje zadeve so od 21. oktobra lani, ko so zamrznili schengenski režim na slovenski meji, obravnavali 160.000 oseb, ki so prestopile mejo, in pregledali 96.000 vozil, pri tem so zajeli 1600 nezakonitih prebežnikov, od katerih so jih takoj zavrnili 900. Poklukar pa je povedal, da so na slovenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko prestregli 2000 ljudi, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo in jih na kraju samem zavrnili 700. Lani pa so na celotnem območju Slovenije zaznali 60.000 nedovoljenih vstopov.

Nedovoljeni prehodi meje Delo Infografika

Slovenski minister za notranje zadeve je omenil tudi skupni boj proti tihotapcem ljudi, ki postajajo vse objestnejši, kar se je pokazalo tudi pred tedni, ko je avtomobil, prenapolnjen s prebežniki, pri Karlovcu trčil v drugo vozilo, v katerem je bila hrvaška družina. V nesreči so življenje izgubili trije ljudje. »Tudi pri nas so varnostni organi že morali slediti vozilom tihotapcem, ki se na mejnem prehodu niso hoteli ustaviti, in smo jih morali prisilno ustavljati s stingerjem,« je navedel.

Zaostrilo se bo spomladi

Z ugotovitvami notranjih ministrov se strinja tudi varnostni strokovnjak Boštjan Perne, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe na ministrstvu za obrambo, ki smo ga povprašali za komentar. »Uspešna komunikacija in usklajevanje med sosednjimi državami preprečuje nastanek gneče na mejah. Sam mejni nadzor pa prebežnike učinkovito odvrača – četudi jim namer ne more preprečiti. Prava slika se bo pokazala spomladi, ko se bo z zvišanjem temperatur pritisk nezakonitih prehodov evropskih mej spet okrepil,« napoveduje.