V nadaljevanju preberite: 

»Ljudje zahtevajo svobodo govora, da bi z njo nadomestili svobodo mišljenja, ki jo zelo redko uporabljajo.« To je v enem od svojih filozofskih spisov sredi 19. stoletja zapisal danski filozof, pesnik in teolog Søren Kierkegaard.

Ko sem po ozki in vijugasti poti zgodovine iskala napredek človekovega duha, me je iz gostega gozda filozofskih esejev nepričakovano prestregla knjižica, ki je kakšnih pet stoletij in pol starejša od Kierkegaardove. »Obstajata v glavnem dve motnji, ki človeku ne dopuščata, da bi prišel do spoznanja: sram, ki zaslepljuje duha, in strah, ki v vsem vidi nevarnost in človeku pri njegovem delovanju jemlje pogum. Norost človeka čudovito osvobaja vseh teh težav. Majhno število ljudi ve, koliko koristi in ugodnosti prinaša prednost, da se nikoli ničesar ne sramuješ in da te ni nikoli ničesar strah!« To je v svoji Hvalnici norosti, ki je bila objavljena leta 1509, zapisal Erazem Rotterdamski.