Francija se za mesec dni zapira v karanteno

20.55 V Franciji bo po vsej državi karantena
 
V Franciji bo od petka do začetka decembra po vsej državi znova veljala karantena, s čimer želijo zajeziti drugi val epidemije covida-19, je danes sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron. Zapirajo se bari in restavracije, medtem ko šole ostajajo odprte. »Odločil sem se, da je od petka znova potrebna karantena, ki je že ustavila virus. Ukrep zadeva vso državo,« je v televizijskem nagovoru povedal Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V okviru ukrepov, ki bodo veljali najmanj do 1. decembra, bodo zaprli bare, restavracije in nenujne dejavnosti. Bodo pa za razliko od spomladanske karantene šole tokrat ostale odprte, je napovedal francoski predsednik. V prihodnjih nekaj mesecih bi lahko v Franciji zabeležili najmanj 400.000 dodatnih smrtnih žrtev, če ne bi ničesar naredili za zajezitev epidemije covida-19 in bi čakali na čredno imunost, je še dejal.

19.05 V Italiji potrdili rekordnih 25.000 novih okužb

V Italiji so v zadnjem dnevu potrdili skoraj 25.000 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je največ v enem dnevu doslej. Umrlo je še 205 bolnikov s covidom-19, kažejo podatki italijanskega ministrstva za zdravje. Premier Giuseppe Conte je medtem v parlamentu branil ukrepe za zajezitev virusa. V slovenski zahodni sosedi so v zadnjih 24 urah opravili 198.000 testiranj na koronavirus in potrdili 24.991 novih okužb, kar je največ doslej. Prejšnji rekord, o katerem so poročali v torek, je znašal 21.994 okužb. Število aktivno okuženih ljudi je naraslo na 276.457, od začetka epidemije pa se jih je z novim koronavirusom v državi okužilo skoraj 590.000, poročajo tuje tiskovne agencije.

V italijanski bolnišnicah je trenutno 14.981 covidnih bolnikov, v torek jih je bilo več kot tisoč manj. Na intenzivni negi jih je 1536. V Italiji, ki ima okoli 60 milijonov prebivalcev, je koronavirusna bolezen 19 doslej zahtevala okoli 37.900 smrtnih žrtev, od tega 205 v zadnjem dnevu. V torek so poročali o 221 smrtnih žrtvah v zadnjih 24 urah. Premier Giuseppe Conte je medtem danes v parlamentu branil ukrepe za zajezitev virusa, ki jim državljani vse bolj nasprotujejo. V zadnjih dneh so potekali tudi nasilni protesti proti ukrepom.

19.00 Cepiva za gripo zmanjkuje

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na Twitterju napovedal, da bodo v dogovoru z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) novembrsko pošiljko cepiva proti gripi prednostno namenili rizičnim skupinam. Trenutno dostopno cepivo proti gripi je namreč že skoraj razdeljeno, predvidoma sredi novembra pa pričakujejo še 20.000 odmerkov cepiva. Zanimanje za cepljenje proti gripi je letos precejšnje. K temu je najverjetneje pripomogla tako epidemija covida-19 kot možnost brezplačnega cepljenja za vse zavarovane osebe, ki jo je nedavno omogočil državni zbor.



Kljub opozorilom Bruslja, naj vlade zaradi epidemije priskrbijo večje količine cepiv, je naročenega cepiva zadostovalo le za dobrih 13 odstotkov prebivalstva, kar ne zadošča niti za vse v rizični skupini. Poleg tega te doslej pri delitvi cepiva niso bili obravnavani prednostno, poroča portal Necenzurirano. 

18.30 Nemčija v delno zaprtje z 2. novembrom

Nemčija bo z 2. novembrom znova v veliki meri ustavila javno življenje in zaprla storitve. Od ponedeljka bodo zaprti vsi gostinski lokali, hoteli, prepovedane vse prireditve, gledališča, kinodvorane, operne hiše. Zaprti bodo tudi fitnesi in bazeni in druge športne storitve, ki niso namenjene profesionalnim športnikom. Tekme bodo po novem znova potekale brez gledalcev. Zaprti bodo tudi kozmetični saloni in saloni za tetoviranje. Bodo pa ostale odprte vse trgovine, ne le prehranske, pri čemer pa bo veljala omejitev ene osebe na deset kvadratnih metrov. Obratovali bodo tudi frizerji. Odprti ostajajo tudi vrtci in šole. Še vedno bo potekalo tudi bogoslužje, prav tako so dovoljene demonstracije.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pojasnila, da ostrejše ukrepe uvajajo zato, ker epidemiologi ne uspejo več povsem v celoti izslediti stikov okuženih in s tem prekiniti verig okužb. Za kar 75 odstotkov okužb ne morej več določiti vira, zato ne morejo več govoriti, katere dejavnosti prispevajo k širitvi okužb. »Krivuljo okužb moramo znova sploščiti, sicer bomo v dveh, treh tednih na robu zmogljivosti zdravstvenega sistema,« je dejala kanclerka in spomnila, da je Nemčija pri tem bila spomladi uspešna zaradi solidarnosti in pametnega ravnanja prebivalcev, zato tudi tokrat poziva k  solidarnosti. Vlada bo sicer za prizadete panoge sprejela dodatne finančne pomoči. Ukrepi bodo veljali do konca meseca. Sredi novembra bodo v enaki zasedbi preverili, kakšne učinke imajo ukrepi. B. Z. 

16.20 Rekordno število okužb na Švedskem

Na Švedskem so v zadnjem dnevu potrdili 1980 novih okužb z novim koronavirusom, kar je največ od začetka pandemije. Zadnji rekordni prirast okužb so imeli v petek, ko so potrdili 1870 novih primerov, poročajo tuje tiskovne agencije. V zadnjem dnevu je v povezavi z novim koronavirusom umrlo še devet ljudi. Skupaj pa so na Švedskem potrdili 5927 smrti. Glede na število prebivalcev ima Švedske več smrtnih primerov kot njene nordijske sosede, a manj kot na primer Španija ali Velika Britanija.

15.20 UKC išče prostovoljce

Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana v trenutnih epidemioloških razmerah išče prostovoljce, v prvi vrsti bi potrebovali študente zdravstvenih in podobnih smeri oz. zdravstvene nege, medicine, fizioterapije, farmacije, biomedicine in polnoletne dijake zadnjega letnika srednjih zdravstvenih šol. Na pomoč študentov upajo tudi v UKC Maribor. Kot je objavljeno na spletni strani prostovoljstvo.org, bi UKC Ljubljana predvsem študente, ki so predhodno zaključili srednjo zdravstveno šolo ali so v zadnjih letnikih študija, in dijake zadnjega letnika srednje zdravstvene šole, vključil v oskrbo bolnikov kot pomoč medicinskim sestram. Prav tako pa bi bili veseli študentov drugih smeri, na primer računalništva, ekonomije in organizacije dele. Ti bi pomagali medicinskim sestram pri organizaciji dela, in sicer pri administraciji, vnašanju in urejanju statističnih in drugih podatkov, pomoči pri koordinaciji in drugo.Tudi ljudje, ki niso študenti, a imajo zdravstveno izobrazbo, bi jim bili v veliko pomoč.



Študente kličejo na pomoč tudi v UKC Maribor. »Vabimo vse študente, vseh študijskih smeri, da se nam pridružite v naših timih. Pomoč potrebujemo pri lažjih fizičnih delih,« so danes objavili na družbenem omrežju Facebook. »Vljudno vabljeni, da se nam pridružite v boju proti covidu-19. Skupaj bomo zmagali!« so dodali.

15.10 Rdeča alarmna stopnja v industriji dogodkov

V Berlinu danes potekajo veliki protesti tistih, ki so zaposleni v tako imenovani industriji dogodkov, od glasbenikov do gledališčnikov, kulturnikov, zaposlenih na sejmiščih, pa tudi gostincev in vseh tistih, ki so vključeni v to panogo, ki daje delo neposredno okoli enemu milijonu ljudi v Nemčiji in je s tem večji zaposlovalec kot avtomobilska industrija. Pod geslom »Rdeča stopnja alarma« vlado pozivajo h konkretni finančni pomoči panogi, ki že osem mesecev ne more normalno delati. Z okoli 130 milijardami evrov letnih prihodkov je ta panoga šesta največja v državi. B. Z. 

14.40 Več kot pol milijona okužb v enem dnevu

V svetu so v torek potrdili več kot pol milijona novih okužb z novim koronavirusom, kar je največ doslej, je razvidno iz statistike, ki jo vodi francoska tiskovna agencija AFP. Epicenter pandemije covida-19 je Evropa. V torek so v svetu potrdili 516.898 novih okužb in 7723 smrti, povezanih s covidom-19. Evropa je spet epicenter pandemije. V zadnjem tednu so v povprečju na dan potrdili več kot 220.000 novih okužb, kar je 44 odstotkov več v primerjavi s tednom prej. Dnevno je pandemija terjala tudi okoli 2000 življenj. Porast okužb beležijo tudi ZDA. Prvič so namreč v enem tednu potrdili več kot pol milijona okužb, teden prej jih je bilo 370.000. Več kot polovico v torek potrjenih primerov so potrdili v 10 najhuje prizadetih državah: ZDA, Indija, Brazilija, Rusija, Francija, Španija, Argentina, Kolumbija, Združeno kraljestvo in Mehika.

14.24 V Avstriji rekordnih več kot tri tisoč novih okužb z novim koronavirusom

V Avstriji danes beležijo nov rekord novih okužb s koronavirusom na dnevni ravni. V zadnjih 24 urah so okužbo potrdili pri 3394 osebah. Povečalo se je tudi število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. V avstrijskih bolnišnicah je trenutno 1569 bolnikov s covidom-19, od tega 224 na intenzivni negi. Trenutno je v Avstriji več kot 26.700 aktivnih okužb z novim koronavirusom. Skupno so v Avstriji v zadnjih 24 urah opravili 27.379 testov, pozitivnih jih je bilo približno 12 odstotkov. Koronavirus je v Avstriji doslej zahteval 1027 smrtnih žrtev, od tega samo v zadnjih 24 urah 22.

Večino novih okužb so nazadnje potrdili v zvezni deželi Zgornja Avstrija, in sicer 901 okužbo, sledi Dunaj s 793 novimi okužbami. Na avstrijskem Štajerskem so potrdili 358 novih okužb, na Gradiščanskem 180 in na Koroškem 151. Najmanj so jih v zadnjih 24 urah tokrat potrdili v zvezni deželi Spodnja Avstrija in sicer 103 okužbe.

14.05 V Iranu pandemija v enem dnevu terjala več kot 400 življenj

V Iranu je v zadnjem dnevu umrlo 415 novih smrtnih žrtev povezanih z novim koronavirusom, kar je največ od začetka pandemije covida-19. V državi so v zadnjem dnevu potrdili še 6824 novih okužb. To je že drugi dan zapored, da poročajo o tako visokem številu mrtvih, dan prej jih je bilo 69 manj. Skupno je v povezavi s covidom-19 v Iranu umrlo 33.714 ljudi. Ob 6842 novih okužbah so v Iranu skupno doslej potrdili 558.648 primerov novega koronavirusa. Okužbo so doslej potrdili tudi pri številnih politikih, zadnji med njimi je predsednik parlamenta Mohomad Bager Galibaf, ki so mu okužbo potrdili danes.



12.45 Že v nekaj mesecih v Evropi tri, štiri cepiva?

Evropska komisija je danes predlagala nove ukrepe za omejevanje širjenja koronavirusa, reševanje življenj in krepitev odpornosti notranjega trga. Predlogi zadevajo boljši dostop do hitrega testiranja, pripravo kampanj za cepljenje, varna potovanja. Bruselj bo namenil  100 milijonov evrov za neposreden nakup hitrih antigenskih testov in jih razdelil po državah članicah. Objavili bodo tudi javno naročilo za njihov nakup.

Bruselj poziva države članice, naj do sredine novembra pripravijo nacionalne strategije za testiranje. Pri potovanjih predlagajo tudi enoten protokol za teste. Podpirajo tudi prizadevanja, da bi aplikacije za opozarjanje na okužbe lahko delovale čezmejno delovanje. Pozivajo jih tudi, naj obnovijo kampanje proti lažnim informacijam in se lotijo tveganja »pandemične utrujenosti«.

Jutri bo sicer potekal virtualni vrh voditelj držav članic o boljšem usklajevanju med njimi. Predsednik evropskega sveta Charles Michel je pred njim v intervjuju za RTL France izrazil upanje, da bodo do konca leta ali v začetku prihodnjega leta na razpolago tri ali štiri cepiva. Opozoril je, da cepivo ne bo čarobna paličica in da se bodo pojavile konkretne logistične težave, denimo glede transporta.

Posebni svetovalec Ursule von der Leyen za covid-19 Peter Piot je opozoril, da so scenarij za bitko z virusom le štirje. Prvi je po njegovih besedah čudež,  po katerem bi virus oslabila. Kot verjetnega ga ne vidi. Drugi scenarij, ki se pogosto omenja, je čredna imunost, ki bi bila dosežena z okužbo velike dela populacije, predvsem mlajše. Kot je opozoril Piot, bi za dosego čredne imunosti potrebovali veliko časa, cena pa bi bila visoka, »saj bi umrlo na milijone ljudi«. Tretji scenarij je po njegovih besedah dolgotrajno zaprtje, ki pa bi povzročilo revščino. Zadnja četrta pot za izhod iz krize, je cepivo. Ursula von der Leyen je ocenila, da bi EU po najboljšem scenariju, ko bi uspeli vsi projekti, v katerih evropska komisija sodeluje s pogodbami o vnaprejšnjem nakupu, v letu 2021 imeli na razpolago 1,2 milijarde odmerkov cepiva. Predsednica Ursula von der Leyen pričakuje, da se bodo večje dobave cepiva začele aprila. P. Ž.

Predsednik evropskega sveta je opozoril, da cepivo ne bo čarobna paličica in da se bodo pojavile konkretne logistične težave. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

12.03 Poljska potrdila več kot 18.000 novih okužb s koronavirusom

Na Poljskem so prvič potrdili več kot 18.000 okužb z novim koronavirusom v enem dnevu. V zadnjih 24 urah so namreč potrdili še 18.820 primerov, umrlo pa je 236 ljudi. Največ novih okužb so potrdili na območju Velikopoljske na zahodu države, kjer imajo okoli 2800 novih okužb, so sporočili z ministrstva za zdravje. Zadnji rekordni dnevni prirast okužb so imeli na Poljskem v torek, ko so iz države poročali o 16.300 novih okužbah. Od začetka epidemije je sicer v povezavi s covidom-19 umrlo 4851 oseb.

11.44 Na Češkem znova več kot 15.000 novih okužb z novim koronavirusom

Ne Češkem so v zadnjem dnevu potrdili 15.663 novih okužb z novim koronavirusom, kar je po štirih dnevih nov dnevni rekord. Zaostreni ukrepi, ki so jih uvedli za zajezitev širjenja okužb, zaenkrat še ne kažejo rezultatov. Danes je v državi prvič veljala tudi policijska ura. Od začetka epidemije so na Češkem, ki ima okoli 10,7 milijona prebivalcev, potrdili skupno 284.033 okužb, od tega je umrlo 2547 ljudi. Država je ob Belgiji med najhuje prizadetimi v Evropski uniji glede na število prebivalcev. Novi koronavirus je danes vplival tudi na državni praznik, tradicionalno podelitev odlikovanj so namreč preložili na prihodnje leto. Predsednik Miloš Zeman bo namesto tega drevi po televiziji nagovoril državljane.
Vlada Andreja Babiša je v preteklih tednih sprejela stroge ukrepe za zajezitev novega koronavirusa. Prvič je danes med polnočjo in 5. uro veljala policijska ura, v prihodnjih nočeh pa bo veljala med 21. in 5. uro. Tudi sicer prosijo državljane, naj čez dan ostanejo doma.



11.14 V Nemčiji bi lahko naslednji teden omejili javno življenje

Ob novem dnevnem rekordu 14.964 novih okužb z novim koronavirusom se v Nemčiji pričakuje, da se bodo danes kanclerka Angela Merkel in vodje dežel dogovorili o delni zaustavitvi javnega življenja. Glede na vladni predlog bi se to lahko zgodilo 4. novembra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.



Merklova bo danes predvidoma ministrske predsednike 16 zveznih dežel pozvala, naj zaostrijo ukrepe za zajezitev novega koronavirusa. Predlagala bo podobne karantenske ukrepe, kot so jih uvedli v marcu in aprilu. Glede na predlog, si želi vlada od 4. novembra do konca meseca zapreti bare in restavracije, dovoljena bi bila dostava ali osebni prevzem. Omejili bi tudi druženje v javnosti na člane dveh gospodinjstev, v večji meri bi prepovedali notranji turizem, nastanitve bi lahko nudile svoje usluge le za nujne primere. Zavzemajo se tudi za zaprtje kinodvoran in gledališč ter športnih in rekreacijskih ustanov. Bi pa skušali obdržati odprte šole in vrtce. Odprti bi ostali tudi frizerski saloni, na drugi strani pa bi svoja vrata zaprli kozmetični in masažni saloni.



Virtualno srečanje se bo danes začelo predvidoma ob 13. uri. Vlada želi z delnim zaprtjem v novembru rešiti božič, še piše v predlogu. V zadnjem dnevu so potrdili 14.964 novih okužb, kar je največ od začetka epidemije. Skupno so potrdili 449.275 okužb, od tega je umrlo 10.098 ljudi, 27 v zadnjem dnevu.

10.41 Ptujska bolnišnica zapolnila zmogljivosti na oddelku za covid-19

V ptujski splošni bolnišnici imajo danes hospitaliziranih že 33 akutnih bolnikov, ki prebolevajo covid-19, s čimer so že presegli vse načrtovane zmogljivosti oddelka s tovrstnimi bolniki. Zaradi pomanjkanja kadrov je direktorica Anica Užmah danes k pomoči pozvala koncesionarje in njihove zaposlene, upokojene medicinske sestre, dijake in študente. Kot je pojasnila Užmahova, zaradi velikih potreb že urejajo dodatne zmogljivosti oddelka za sprejem še 40 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, kar pa predstavlja že četrtino običajne zasedenosti postelj v njihovi bolnišnici. »Vzpostavljamo tudi intenzivno enoto za covid-19. Danes izvajamo nujne tehnične posege v prostoru, kjer bomo zagotovili ločeno obravnavo teh bolnikov,« je pojasnila direktorica, ki poudarja, da obvladovanju epidemije in obolelim namenjajo vse razpoložljive resurse, vendar so zdaj že na robu zmogljivosti.
Ker za njihov zavod to pomeni izjemno veliko obremenitev, nujno potrebujejo kadrovsko pomoč, bodisi na oddelku za covid-19 ali na ostalih oddelkih. Trenutno je namreč pri njih zaradi okuženosti ali tveganih stikov z okuženimi odsotnih 20 zdravstvenih delavcev.

10.23 Na novo odkritih okužb v Sloveniji je v torek preseglo 2600

Število novo odkritih okužb v Sloveniji je v torekdoseglo število 2605. Opravili so 7471 testiranj, delež pozitivnih glede na število opravljenih testov je 34,87-odstoten. Umrlo je štirinajst oseb.





10.10 Na Hrvaškem umrlo 23 oseb, na novo okuženih je 2378

V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 2378 novih okužb s koronavirusom, skupno aktivnih primerov je 12736. Hospitaliziranih je 932 bolnikov, od tega jih je na respiratorju 68. Umrlo je 23 ljudi, kar je najviše število smrtnih žrtev v enem dnevu od izbruha epidemije spomladi. Doslej so zabeležili 40999 okužb, 493 oseb je umrlo, 27770 jih je ozdravelo. V samoizolaciji, ki so je od torka skrajšali s 14 na deset dni, je danes skoraj 15.000 ljudi. Doslej so testirali 466315 oseb od tega 8589 v zadnjih 24 urah.  

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v minulih 24 urah v primorsko-goranski županiji 179 novih primerov, v istrski županiji pa 50. Največ na novih okužb je danes znova pričakovati na območjih Zagreba in Splita. V Zagrebu pričakujejo več kot 500 novih okužb.



9.58 Microsoft v pandemiji povečal prihodke in dobiček

Ameriški tehnološki velikan Microsoft je v pandemiji covida-19 povečal prihodke in dobiček, zlasti na račun storitev v oblaku. Prihodki so se v tretjem letošnjem koledarskem četrtletju glede na enako obdobje lani povečali za 12 odstotkov na 37,2 milijarde dolarjev, dobiček pa je porasel za 30 odstotkov na 13,9 milijarde dolarjev. »Povpraševanje po naših storitvah v oblaku je poskrbelo za močan začetek poslovnega leta,« je rezultate komentirala glavna finančnica Microsofta Amy Hood.
Microsoft je iz naslova storitev računalništva v oblaku za podjetja ustvaril 15,2 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povpraševanje po programski opremi, storitvah in hranjenju podatkov v oblaku se krepi v obdobju, ko vse več ljudi zaradi pandemije covida-19 dela ali se šola od doma, prek spleta nakupuje in opravlja številne druge storitve. Prihodki so porasli tudi v segmentih programske opreme Office, družbenega omrežja Linkedin ter igralske konzole Xbox. V aktualnem četrtletju, ki je drugo v njegovem poslovnem letu, Microsoft pričakuje prihodke v višini med 39,5 in 40,4 milijarde dolarjev.

9.20 V soboški bolnišnici pozivajo na pomoč zunanje zdravstvene delavce

Tudi v soboški bolnišnici povečujejo zmogljivosti za bolnike s covidom-19, do 12. novembra bodo zagotovili 95 postelj za bolnike z akutno boleznijo in 12 postelj za intenzivno zdravljenje. Zasedenih imajo vseh 51 postelj na t. i. rdečem območju, na intenzivni terapiji je devet bolnikov. Jeseni so postali bolnišnica za covid-19 prvega reda, do zdaj so zdravili 84 bolnikov s covidom-19. Od prvega septembra je zaradi koronavirusne bolezni umrlo 10 ljudi. Hospitalizirana je predvsem starejša populacija pacientov, nad 70. letom starosti, večina je iz Pomurja Kot zelo dobra rešitev za obolele s covidom-19 se je pokazala uporaba nekdanje stavbe porodniškega oddelka, saj je ločena od drugih objektov, tako so jo lahko v celoti namenili bolnikom s covidom-19 in jih tudi ločili od drugih, je povedal strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar. Zaradi večjih potreb so preuredili tudi infekcijski oddelek in ga prav tako v celoti namenili covidnim pacientom. Če se razmere ne bodo izboljšale, bodo za te bolnike namenili še prostore internega oddelka. Vse bolnike, ki potrebujejo umetno predihavanje, zdravijo v enoti za intenzivno terapijo.



Čeprav so po navodilu ministrstva za zdravje odpovedali vse nenujne posege, bodo v bolnišnici še naprej opravljali zdravstvene storitve pod stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro ter ambulantne storitve pod enako stopnjo nujnosti. Poleg teh pa tudi vse storitve, za katere zdravnik meni, da bi ob opustitvi pomenile hudo poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta.
V Splošni bolnišnici Murska Sobota je danes 1136 zaposlenih, na bolniškem dopustu je 60 zdravstvenih delavcev, od teh je pozitivnih na novi koronavirus 29. Kot dodaja Grabar, bo ob zbolevanju zdravstvenega osebja največjo težavo predstavljalo pomanjkanje kadra, zato so javno pozvali zdravstvene delavce, da se jim pridružijo in jim pomagajo premagovati trenutne razmere. Odziv je bil dober, kljub temu pa vabilo ostaja.

7.39 Znanstveni urad Bele hiše razglasil zmago nad covidom-19

Znanstveni urad Bele hiše je v torek zmago nad covidom-19 uvrstil na vrh seznama dosežkov predsednika Donalda Trumpa, čeprav število novih primerov okužb spet podira rekorde, narašča pa tudi število mrtvih. Do torka zvečer se je v ZDA okužilo s koronavirusom skoraj 8,8 milijona ljudi, umrlo pa jih je skoraj 227.000. V zadnjem tednu se je v ZDA povprečno na dan okužilo po 70.000 ljudi in zdravstveni strokovnjaki zunaj Bele hiše opozarjajo, da bo samo še slabše. V bolnišnicah se trenutno zdravi okoli 42.000 ljudi, umre pa jih več kot 700 na dan.

Predsednik ZDA ima medtem po tri ali več množičnih zborovanj pred volitvami prihodnji teden. Na teh zborovanjih so maske in socialna distanca izbira po želji vsakega posameznika. Trump vztraja, da bo pandemije kmalu konec in v času naraščanja okužb pravi, da so dosegli prelomnico.



6.54 Bruselj bo predlagal dodatne ukrepe v boju proti covidu-19

Evropska komisija bo ob vse slabši epidemiološki sliki Evrope danes predlagala dodatne ukrepe v boju proti covidu-19, vključno s priporočili glede testiranja in karantene. Predlogi bodo izhodišče za razpravo voditeljev članic EU na četrtkovem virtualnem zasedanju.

Nov sveženj predlogov bo na virtualni novinarski konferenci predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen skupaj s svojim posebnim svetovalcem v boju proti pandemiji, profesorjem Petrom Piotom. Vključeval naj bi predloge glede zagona skupnega javnega naročila hitrih ali antigenskih testov, ki jih uporablja šest članic, načrtuje pa njihovo uporabo še deset članic, ter opredelitev okoliščin, v katerih je uporaba teh testov smiselna. Glede občutljivega vprašanja karantene naj bi komisija izpostavila, da ni nujno, da članice sprejemajo enake ukrepe, temveč naj vsaj uskladijo merila za različne pristope k ukrepu karantene.

6.46 Obiskovalce novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov bodo testirali na koronavirus

Organizatorji tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov so se odločili za varnost obiskovalcev poskrbeti s hitrimi testi na koronavirus, ki jih bodo ti opravili pred vstopom v dvorano. Koncert, ki bo v dvorani Musikverein na Dunaju potekal 1. januarja 2021, bo tokrat že šestič vodil italijanski dirigent Riccardo Muti.

Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov velja za enega najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu. Zaradi izjemnega zanimanja gredo karte za naslednje leto v prodajo že kmalu po koncertu, spletni žreb pa določi, kdo lahko vstopnice kupi. Z upoštevanjem medosebne razdalje bi si tokratni koncert v dvorani z 2000 sedeži lahko ogledalo le 1000 obiskovalcev, ki bi morali ves čas nositi maske. Vendar je predstavnik Dunajskih filharmonikov Daniel Froschauer povedal, da so organizatorji v skladu s trenutnimi razmerami izdelali svoj koncept za izvedbo koncerta.



Pred vstopom v koncertno dvorano nameravajo s hitrimi antigenskimi testi na koronavirus testirati vse obiskovalce in na ta način preprečiti morebitno širjenje virusa. Tudi če se bo epidemiološka situacija do konca leta spremenila in bodo obiski koncertov prepovedani, želijo Dunajski filharmoniki koncert izpeljati v vsakem primeru. Številni tuji gostje so sicer vstopnice zaradi prepovedi potovanj v Avstrijo že vrnili, a, kot piše v sporočilu za javnost Predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani, kljub temu ni bojazni, da koncertne dvorane ne bi napolnili domači obiskovalci.

Program koncerta zaenkrat še ni znan, bodo pa koncert, tako kot vsako leto, predvajali v 90 državah po vsem svetu, po televiziji ga običajno spremlja več kot 50 milijonov gledalcev.

Kot še piše v sporočilu za javnost, nameravajo za testiranje obiskovalcev uporabiti hitre antigenske teste, ki jih pravkar preizkušajo na dunajskem letališču Wien-Schwechat. Zaenkrat do 8. novembra prostovoljno in brezplačno testirajo le potnike, ki letijo z Dunaja v Berlin. Rezultati testa so znani v desetih do petnajstih minutah, potniki pa so o njih obveščeni po elektronski pošti, prek SMS-a ali osebno povprašajo zaposlenega na okencu.