Severna Koreja naj bi priznala neodvisnost Donecka in Luganska

20.52 Severna Koreja naj bi priznala neodvisnost samooklicanih proruskih republik Doneck in Lugansk

Severna Koreja je danes po navedbah predstavnikov samooklicanih proruskih ljudskih republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznala njuno samostojnost, potem ko je prejšnji mesec enako storila Sirija. V Kijevu so ob tem že oznanili prekinitev diplomatskih vezi s Severno Korejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je v izjavi obsodilo odločitev Severne Koreje, da prizna samostojnost samooklicanih ljudskih republik Lugansk in Doneck, katerih ozemlje je Kijev označil za »začasno zasedeno s strani Rusije«.

»V odgovor na to potezo Ukrajina sporoča, da prekinja diplomatske odnose z Demokratično ljudsko republiko Korejo,« je bilo zapisano v izjavi ministrstva. »Rusija v svetu nima več zaveznikov, razen držav, ki so od nje finančno in politično odvisne,« je po navedbah AFP ob tem dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Predstavništvo proruskih separatistov v Moskvi je danes na Telegramu objavilo fotografijo, na kateri je njihova odposlanka Olga Makejeva, ki naj bi po lastnih besedah od severnokorejskega veleposlanika Sin Hong-Chola prejela pismo o priznanju samostojnosti. V Pjongjangu tega še niso komentirali.

20.37 Po ruskem obstreljevanju v regiji Mikolajiv vsaj pet mrtvih civilistov

V ruskem obstreljevanju v bližini glavnega mesta južne ukrajinske regije Mikolajiv je bilo ubitih najmanj pet civilistov, je danes na Telegramu sporočil namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko. Poleg tega je bilo zabeleženih 28 napadov na več drugih naselij, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ruska stran je potrdila obstreljevanje Mikolajiva in poročala o napadih na dve poveljniški mesti ukrajinske vojske.

Po navedbah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova je bilo v njih ubitih več kot 350 ukrajinskih vojakov. Poleg tega so iz ruske vojske poročali tudi o obstreljevanju skladišča streliva in vojaških vozil v regijah Doneck in Zaporožje, vendar pa teh informacij ni mogoče neodvisno preveriti, navaja španska tiskovna agencija EFE.

Medtem je število smrtnih žrtev po nedeljskem zrušenju petnadstropne stavbe v kraju Časiv Jar na vzhodu Ukrajine, do katerega je prišlo zaradi ruskega obstreljevanja, naraslo na 48, so danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočile tamkajšnje reševalne službe. Do zdaj so izpod ruševin potegnili devet preživelih, reševalne ekipe pa nadaljujejo z iskanjem pogrešanih ljudi, ujetih pod ruševinami.

19.49 Madžarska razglasila izredne razmere na področju energetike

Madžarska vlada je danes razglasila energetske izredne razmere in sprejela več ukrepov, med katerimi so spremembe pri omejitvi cen plina in elektrike, povečanje domače proizvodnje plina in državnih zalog plina ter prepoved izvoza energentov, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Kot je dejal vodja premierovega kabineta Gergely Gulyas, so vojna v Ukrajini in sankcije EU proti Rusiji vodile k visoki rast cen energije po Evropi, kar je v velikem delu celine povzročilo energetsko krizo. Dodal je, da kakor stvari stojijo, Evropa zelo verjetno ne bo imela dovolj plina za prihodnjo kurilno sezono.

Zato se je madžarska vlada odločila razglasiti izredne razmere na področju energetike in sprejela sedem ukrepov, ki bodo začeli veljati 1. avgusta. Ti naj bi zagotovili, da bo imela država pozimi dovolj energije in da lahko shema omejitev zneskov na položnicah ostane v veljavi, je dejal Gulyas. Med ukrepi je, da bo domača proizvodnja plina povečana z 1,5 milijarde na dve milijardi kubičnih metrov letno. Vlada je tudi pooblastila ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino za nabavo dodatnih količin plina. Skladišča so trenutno 44-odstotno polna, kar zadostuje za tri mesece, vlada pa jih želi napolniti v največji možni meri.

Severni tok 1 v nemškem Lubminu. FOTO: Hannibal Hanschke/Reuters

19.03 Gazprom: Ni zagotovil glede delovanja Severnega toka 1

Ruski energetski velikan Gazprom je danes opozoril, da ne more dati nobenih zagotovil glede varnega delovanja plinovoda Severni tok 1. Kot pravijo v Gazpromu, namreč nimajo nobenega dokumenta, ki bi dokazoval, da bo lahko Siemens turbino za kompresijsko postajo, ki je ključna za delovanje plinovoda, prepeljal iz Kanade, kjer je na popravilu.

»Gazprom nima niti enega dokumenta, ki bi dokazoval, da lahko Siemens prepelje plinsko turbino za kompresijsko postajo Portovaja iz Kanade, kjer je na popravilu,« so po navedbah tujih tiskovnih agencij zapisali v Gazpromu in dodali, da v teh okoliščinah ni mogoče napovedati, kako bo z zagotavljanjem varnega delovanja kompresijske postaje Portovaja, ki je ključen obrat plinovoda Severni tok.

Plinska turbina je na popravilu v Kanadi v obratu v lasti nemškega industrijskega velikana Siemens. Družba Seimens Energy je junija sporočila, da turbine trenutno zaradi sankcij proti Rusiji ni mogoče dostaviti iz Montreala. Kanada je minuli konec tedna sporočila, da bo dovolila prevoz turbine v Nemčijo. Turbino bodo po poročanju nemških medijev v najkrajšem možnem času z letalom prepeljali v Nemčijo in nato v Rusijo na kompresijsko postajo v bližini Sankt Peterburga, je poročala španska tiskovna agencija EFE.

Žitno polje v Ukrajini na arhivskem posnetku. FOTO: Edgar Su/Reuters

19.02 Ruske okupacijske oblasti v regiji Herson Ukrajino obtožujejo požiganja polj

 Ruske oblasti v regiji Herson na jugu Ukrajine so danes Ukrajino obtožile požiganja polj, s čimer naj bi povzročili za 200.000 ton manjši pridelek pšenice v regiji. Po drugi strani Kijev za požiganje pridelka obtožuje rusko stran, pa tudi kraje zalog na zasedenih območjih ter blokiranja izvoza po morju, kar Moskva vztrajno zanika.

Izgubljeni niso le požgani pridelki, temveč so polja tudi delno minirana, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal vodja regionalne ruske okupacijske uprave Vladimir Saldo. Pri tem je opozoril, da se bo skupni pridelek pšenice iz 1,4 milijona ton tam zmanjšal na 1,2 milijona.

Regija Herson, ki ima ključno vlogo v ukrajinski kmetijski proizvodnji, je že dlje časa skoraj v celoti pod nadzorom ruskih sil. Vendar pa so ukrajinske sile v zadnjih tednih ponovno osvojile nekaj izgubljenih ozemelj v regiji, v Kijevu pa so ob tem že napovedali nove protinapade.

16.00 EU prilagodila prepoved tranzita ruskega blaga v Kaliningrad

Rusija lahko nadaljuje železniški tranzit blaga, za katerega veljajo sankcije EU in ki je namenjen v rusko eksklavo Kaliningrad, prek ozemlja EU. Vendar je tranzit vojaškega blaga ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, za katere veljajo sankcije, prepovedan ne glede na vrsto prevoza, je danes sporočila Evropska komisija.

Evropska komisija je danes objavila dodatne smernice za države članice o tranzitu blaga iz Rusije. Te potrjujejo, da cestni tranzit blaga, za katerega veljajo sankcije EU, z ruskimi prevozniki ni dovoljen v okviru ukrepov EU, so zapisali v sporočilu za javnost.

Vendar, kot so pojasnili, podobna prepoved ne velja za železniški promet, brez poseganja v obveznost držav članic, da izvajajo učinkovit nadzor.

Države članice naj preverijo, ali obseg tranzita ostaja v okviru zgodovinskih povprečij zadnjih treh let, zlasti glede na dejansko povpraševanje po osnovnem blagu v namembnem kraju, in ali ni nenavadnih tokov ali trgovinskih vzorcev, ki bi lahko povzročili izogibanje sankcijam, so navedli.

V Bruslju ob tem poudarjajo, da je tranzit vojaškega blaga in tehnologije ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, za katere veljajo sankcije, v vsakem primeru popolnoma prepovedan, ne glede na vrsto prevoza.

Kot so pojasnili, je namen današnjega besedila določiti veljavna pravila in opozoriti, da morajo države članice preprečiti vse možne oblike izogibanja omejevalnim ukrepom EU. V zvezi s tem komisija poudarja pomen spremljanja dvosmernih trgovinskih tokov med Rusijo in Kaliningrajsko oblastjo, da se zagotovi, da blago, za katero veljajo sankcije, ne more vstopiti na carinsko območje EU, so še zapisali.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi dodatne smernice pomirile naraščajoče napetosti med Rusijo in Litvo, ki je sredi junija omejila tranzit blaga s seznama sankcij EU, kot sta železo in jeklo, zaradi česar je Moskva zagrozila s protiukrepi.

Litva, ki leži med Rusijo in Kaliningradom, bo tako lahko blokirala zgolj železniške pošiljke določenega blaga, ki ima dvojno civilno in vojaško uporabo.

Pripadnik ruske vojske v Ukrajini. FOTO: Olga Maltseva/Afp

15.00 Rusijo in Ukrajino od sporazuma glede izvoza žita ločita dva koraka

Ruska in ukrajinska delegacija sta se danes v Istanbulu sestali s predstavniki ZN in Turčije, da bi prekinili več mesecev trajajočo blokado izvoza ukrajinskega žita. Obe strani trdita, da sta v pogovorih dosegli napredek, vendar tudi vztrajata pri svojih zahtevah. Po oceni ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe je sporazum na vidiku.

Dva koraka nas ločita od sporazuma, je v pogovoru za španski časnik El Pais, ki je bil objavljen danes, dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Smo v zaključni fazi in zdaj je vse odvisno od Rusije, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dodal Kuleba.

Ruske zahteve vključujejo pravico do preiskovanja ladij, da bi tako, po njihovih besedah, preprečili tihotapljenje orožja. To zahtevo je Kijev zavrnil. Vedo, da bomo dobili prihodke s svetovnih trgov, če bomo začeli izvažati, to pa nas bo okrepilo, je dejal o interesih Rusije.

Res je, da trdo delamo, vendar je pred nami še dolga pot, pa je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v torek dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je tako poskušal omiliti pričakovanja o skorajšnjem preboju v pogovorih.

Načrt ZN sicer predlaga vzpostavitev tako imenovanih varnih koridorjev, ki naj bi potekali med lokacijami, za katere je jasno, da so minirane. Strokovnjaki medtem po navedbah AFP trdijo, da je razminiranje Črnega morja zapletena operacija, ki bi lahko trajala več mesecev - predolgo za reševanje hitro naraščajoče svetovne prehranske krize.

V Kijevu so se odločili, da bodo osvobodili jug države

Kijev je ob tem zahteval, da ukrajinske ladje spremljajo vojaške ladje iz prijateljske ali nevtralne države, kot je denimo Turčija. Pogajanja se zapletajo tudi zaradi vse večjih sumov, da poskuša Rusija izvažati žito, ki ga je ukradla iz regij pod nadzorom ruskih sil. Podatki ameriške vesoljske agencije kažejo, da je od začetka invazije pod nadzor Rusije prešlo približno 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih površin.

Pogovori v Istanbulu sicer potekajo tik pred prihajajočim srečanjem turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ki bo prihodnji torek v Teheranu.