Združeni narodi: V Ukrajini je umrlo že več kot 5000 civilistov

20.38 V Ukrajini po podatkih ZN umrlo že več kot 5000 civilistov

Od začetka ruske agresije na Ukrajino je bilo v spopadih ubitih že več kot 5000 civilistov, kažejo danes objavljeni podatki urada ZN za človekove pravice. Dejansko število civilnih žrtev je po navedbah urada verjetno precej višje, saj ZN nimajo dostopa do območij najhujših spopadov, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Po dostopnih podatkih je bilo od 24. februarja, ko je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal začetek invazije na Ukrajino, skupno ubitih 5042 civilistov, od tega 343 mladoletnikov, 11.544 pa je bilo ranjenih, od tega 357 otrok, je urad zapisal v izjavi.

Več kot polovica smrtnih žrtev med civilisti je bila zabeležena marca, večina pa jih je umrla zaradi napadov z eksplozivnimi napravami, vključno z bombardiranjem iz zraka, težkim topništvom in raketnimi sistemi, so še navedli pri uradu.

18.16 ZDA napovedale dodatno pomoč Ukrajini v višini 1,7 milijarde dolarjev

Ameriško finančno ministrstvo je danes napovedalo, da bodo ZDA Ukrajini namenile pomoč v višini 1,7 milijarde dolarjev, s katero bodo pomagale nadaljevati financiranje osnovnih storitev v državi, je navedeno v izjavi ministrstva. Plačilo je sicer del 7,5 milijarde dolarjev vrednega paketa pomoči, ki ga je predsednik ZDA Joe Biden odobril maja.

Dodatna sredstva bodo namenjena osnovnim storitvam v Ukrajini, kot je izplačilo plač zdravstvenim delavcem, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še navedeno v izjavi ministrstva. Plačilo bo izvedeno prek Svetovne banke, ki ocenjuje, da bi se zaradi vojne ukrajinsko gospodarstvo v letošnjem letu lahko skrčilo za do 45 odstotkov.

Ukrajinski vojak. FOTO: Gleb Garanich/Reuters

16.10 Tudi Lego se dokončno umika iz Rusije

Največji svetovni proizvajalec igrač, danski Lego, je danes sporočil, da se dokončno umika iz Rusije. To pomeni, da bo odpustil zaposlene v Moskvi in prekinil sodelovanje s podjetjem, ki upravlja z 81 njihovimi ruskimi trgovinami. Kot so pojasnili pri Legu, so se za to potezo odločili zaradi nadaljujočih se motenj v delovnem okolju.

Lego se poslavlja od ruskih otrok. FOTO: Johannes Eisele/Afp

Podjetje je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP marca v luči ruske invazije na Ukrajino že zaustavilo dobavo v Rusijo, zdaj pa se dokončno poslavlja s tamkajšnjega trga.

Potrjujemo, da smo prekinili pogodbo z Legom, so za AFP potrdili v družbi Inventive Retail Group, ki je upravljala z Legovimi trgovinami v Rusiji.

Maja je sicer Rusija Legove izdelke uvrstila na seznam blaga, ki se ga lahko uvozi brez dovoljenja lastnika intelektualne lastnine, s čimer se je izognila sankcijam, ki jih je Zahod v luči vojne sprejel proti državi.

Na seznamu so se znašli tudi pametni telefoni znamk Apple in Samsung, glavne avtomobilske znamke, igralne konzole in nadomestni deli za različne panoge.

V sklopu sankcij proti Rusiji so državo začasno zapustila številna zahodna podjetja, nekatera med njimi, kot so Starbucks, McDonald's in Nike, pa so se prav tako že dokončno poslovila z ruskega trga.

16.00 Izplačilo Ukrajini še pred poletjem

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je na novinarski konferenci po zasedanju finančnih ministrov v Bruslju povedal, da želijo danes odobrena sredstva Ukrajini izplačati še pred poletjem. To bodo lahko storili v okviru trenutnega večletnega finančnega okvira (MFF), tako da ne potrebujejo dodatnih jamstev s strani držav članic.

Bodo pa ta potrebna za preostalih osem milijard evrov, saj jih zaradi izjemno visokih tveganj in izjemno visoke vsote ni mogoče zagotoviti v okviru MFF. Pogovori o tem po besedah Dombrovskisa še potekajo.

Finančna pomoč Ukrajini, ki dopolnjuje pomoč Evropske unije na drugih področjih, med drugim na humanitarnem, razvojnem in obrambnem, je sicer ena od prednostnih nalog češkega predsedstva Svetu EU. Kot je po današnjem zasedanju finančnih ministrov EU povedal češki minister Zbynek Stanjura, je med prednostnimi nalogami še vpliv ruske agresije na gospodarski in finančni položaj EU.

Češka, ki je v začetku meseca predsedovanje prevzela od Francije, si bo prizadevala še za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in strateško odpornost evropskega gospodarstva. Med prioritetami pa je tudi vrnitev k fiskalni disciplini.

15.00 Turčija bo gostila pogovore glede izvoza ukrajinskega žita

Turčija bo v sredo gostila rusko in ukrajinsko delegacijo ter diplomate ZN, ki se bodo pogovarjali o ponovnem zagonu dobave žita prek Črnega morja, so danes sporočile turške oblasti. Po navedbah Ankare v Črnem morju čaka 20 trgovskih ladij, ki bi jih lahko hitro natovorili z ukrajinskim žitom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vojaške delegacije turškega, ruskega in ukrajinskega obrambnega ministrstva ter delegacija Združenih narodov se bodo jutri v Istanbulu pogovarjale o varni odpremi žita, ki čaka v ukrajinskih pristaniščih, na mednarodne trge, je danes dejal turški obrambni minister Hulusi Akar, ki pa ob tem ni navedel, kdo naj bi sprti strani zastopal.

Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je nato potrdil srečanje, ob tem pa zatrdil, da ima Moskva seznam zahtev. Naslednji krog strokovnih posvetovanj je načrtovan za 13. julij v Istanbulu, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal predstavnik ministrstva Pjotr Iljičev.

Pogoji, ki so po našem mnenju povsem razumljivi, vključujejo možnost nadzora in preiskav ladij, da bi se izognili možnosti tihotapljenja orožja, in zavezo Kijeva, da ne bo izvajal provokacij, je dodal Iljičev.

Turčija si že dlje časa prizadeva za obnovitev izvoza ukrajinskega žita in spodbuja pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Po navedbah Ankare naj bi v Črnem morju čakalo 20 ladij, ki bi jih lahko hitro natovorili in poslali v svet.

Ukrajina sicer velja za eno največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu, izvoz žita iz Ukrajine pa že več mesecev blokirajo ruske vojaške ladje, kot tudi mine, ki jih je Kijev postavil v Črno morje v okolici svojih pristanišč.

V Črnem morju čaka 20 trgovskih ladij, ki bi jih lahko hitro natovorili z ukrajinskim žitom. FOTO: Jure Eržen/Delo

14.00 Japonska in ZDA napovedale zaostritev sankcij proti Rusiji

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen in japonski finančni minister Shunichi Suzuki sta se danes sestala v Tokiu in se dogovorila, da bosta v podporo Ukrajini in v boju proti gospodarski nestabilnosti, ki jo je povzročila ruska invazija na to državo, uvedla dodatne sankcije proti Rusiji, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Enotna sva v odločni obsodbi ruske neizprosne, neupravičene in nezakonite vojne proti Ukrajini in nameravava z izvajanjem gospodarskih in finančnih sankcij še naprej povečevati stroške ruske vojne, sta zapisala v skupni izjavi.

Med drugim sta se dogovorila, da bosta uskladila svoj odziv na gospodarske posledice ruske invazije, kot je nestanovitnost na deviznih trgih in v gospodarstvu. V izjavi sta kot glavne izzive za svetovno gospodarstvo izpostavila še naraščajoče cene hrane, energije in surovin ter nezanesljivo preskrbo s hrano.

Vladimir Putin. FOTO: Sputnik Via Reuters

Yellenova se je s Suzukijem srečala v okviru postanka na Japonskem med potjo na srečanje finančnih ministrov in upraviteljev centralnih bank skupine G20, ki se bo v petek začelo v Indoneziji.

Med obiskom v Tokiu se je za zaprtimi vrati sestala tudi z guvernerjem japonske centralne banke Haruhikom Kurodo, ki sta razpravljala o inflaciji in vplivu ruske invazije na svetovno gospodarstvo.

Na Japonsko je Yellenova prispela že v ponedeljek zvečer, ko se je v budističnem templju Zojoji v prestolnici poklonila nekdanjemu predsedniku vlade Shinzu Abeju, ki je bil danes pokopan. V pogovoru s Suzukijem je Yellenova izpostavila Abejevo vlogo pri okrevanju japonskega gospodarstva in dodala, da je ena od njegovih glavnih zapuščin tudi tesna vez med Japonsko in ZDA.

Vladimir Putin na konju leta 2009. FOTO: Ria Novosti/Reuters

13.00 Putin naslednji teden v Iranu na tristranskem vrhu o Siriji

Ruski predsednik Vladimir Putin bo 19. julija odpotoval v Teheran na vrh, namenjen reševanju krize v Siriji, kjer se bo sestal z iranskim kolegom Ebrahimom Raisijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, so danes sporočili iz Kremlja.

Predsednikov obisk v Teheranu je načrtovan za 19. julij, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da se bo trojica srečala na mirovnih pogovorih o Siriji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija, Turčija in Iran se v zadnjih letih pogovarjajo o Siriji v okviru t. i. mirovnega procesa iz Astane, ki naj bi končal več kot 11 let trajajoči konflikt v tej bližnjevzhodni državi.

To bo drugi obisk Putina v tujini, odkar je konec februarja Rusija napadla Ukrajino. Pred tem je konec junija obiskal Tadžikistan in Turkmenistan.

Putin naj bi se ob robu srečanja ločeno pogovarjal tudi z Erdoganom, več podrobnosti pa Kremelj ni navedel.

Predsednika Turčije in Rusije sta včeraj opravila telefonski pogovor, med katerim sta se med drugim pogovarjala o vojnah v Siriji in Ukrajini.

12.20 EU zamrznila rusko premoženje v vrednosti 13,8 milijarde evrov

Le čemu ruske jahte tako rade vedrijo v neprijazni Evropi? FOTO: Boris Šuligoj

Evropska unija je od 24. februarja, ko je Rusija pričela z invazijo na Ukrajino, zamrznila rusko premoženje v vrednosti 13,8 milijarde evrov, je danes povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Pri tem pa je opozoril, da velik del zasega premoženja prihaja iz petih držav članic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za zdaj smo zamrznili 13,8 milijarde evrov ruskega premoženja, kar je precej veliko, je Reynders povedal na novinarski konferenci v Pragi pred neformalnim srečanjem pravosodnih ministrov EU. Pri tem pa je opozoril, da velik del zasega premoženja, več kot 12 milijard evrov, prihaja iz zgolj petih držav članic.

Teh petih držav ni želel imenovati, vendar je dodal, da pričakuje, da bodo tudi ostale države 27-članskega bloka kmalu okrepile svoja prizadevanja.

Nemški finančni minister Christian Lindner je sicer sredi junija ocenil, da je samo Nemčija zamrznila za 4,48 milijarde evrov premoženja.

Ruski oligarh in Putinov tesni zaveznik Igor Sechin. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Konec junija je mednarodna delovna skupina za sankcije sporočila, da so njene članice, vključno z več državami EU, blokirale za 30 milijard dolarjev premoženja ruskih poslovnežev in uradnikov.

Delovna skupina za rusko elito, posrednike in oligarhe (REPO) pa je sporočila, da so njene članice, med katerimi so tudi ZDA, Kanada, Velika Britanija, Japonska in druge zaveznice, imobilizirale 300 milijard dolarjev v lasti ruske centralne banke.

EU je doslej sprejela šest svežnjev sankcij proti Rusiji, vključno s prepovedjo uvoza večine ruske nafte, ki je bila sprejeta v začetku junija. Skupno je bilo zamrznjeno premoženje 98 podjetij in 1158 posameznikov, vključno z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki jima je bil prepovedan vstop v EU.

12.15 Dodatna milijarda evrov pomoči Ukrajini

Finančni ministri držav članic EU so danes potrdili dodatno makrofinančno pomoč Ukrajini v višini milijarde evrov, ki bo namenjena najnujnejšim finančnim potrebam te države. Doslej je sicer EU Ukrajini, ki se od konca februarja sooča z rusko agresijo, izplačala že 1,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči.

Danes odobrena makrofinančna pomoč v obliki dolgoročnega posojila bo namenjena najnujnejšim finančnim potrebam Ukrajine in temu, da bo lahko ta država še naprej izvajala najbolj ključne naloge. Ukrajini bo na voljo eno leto, so sporočili iz Sveta EU.

Sredstva bodo Kijevu izplačana na podlagi memoranduma, v katerem bodo določili zahteve glede poročanja ukrajinskih oblasti o njihovi porabi.

EU je Ukrajini v luči ruske agresije letos izplačala že 1,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči, tako da bo skupaj pomoč znašala 2,2 milijarde evrov. V prihodnjih mesecih je pričakovati še dodatno pomoč, navajajo na Svetu EU.

Evropska komisija je sicer že sredi maja napovedala dodatnih devet milijard makrofinančne pomoči Ukrajini, a še vedno ni predstavila predloga, ki bi to omogočil.

Finančna pomoč EU dopolnjuje pomoč Ukrajini na drugih področjih, med drugim na humanitarnem, razvojnem in obrambnem.

Iran zadnjih 20 let izpopolnjuje svoja brezpilotna letala. FOTO: Wana News Agency/Via Reuters

9.50 Ukrajinska vojska začenja protinapad v okupiranem Hersonu

Ukrajinska vojska je sporočila, da je začela protinapad proti ruskim silam v regiji Herson na jugu države. V ponedeljek zvečer je ciljala skladišče orožja v mestu Nova Kahovka, tamkajšnje proruske oblasti pa so sporočile, da je v ukrajinskem obstreljevanju bilo ubitih sedem ljudi.

Po navedbah ukrajinske strani so v napadu uničili vojaško opremo, ruske sile pa naj bi v napadu izgubile več kot 50 vojakov. Ruska tiskovna agencija RIA Novosti je medtem danes zjutraj poročala o sedmih smrtnih žrtvam napada. Pri tem naj bi bili še štirje pogrešani in več deset ranjenih, pri čemer se je sklicevala na sporočila proruskih oblasti v kraju, ki trdijo, da so izstrelki zadeli zgolj civilne objekte.

Prav tako je prorusko vodstvo sporočilo, da je veliko ljudi pokopanih pod ruševinami, da je bilo v obstreljevanju poškodovanih več sto domov in da naj bi bilo uničenih tudi 35 ton humanitarne pomoči, vključno s hrano za domačine.

Na fotografiji ukrajinski vojak v bližini bojne črte na jugu regije Harkov. FOTO: Anatolii Stepanov/Afp

Kijev je nedavno tamkajšnje civiliste pozval k evakuaciji, saj je napovedal načrte za ponovno osvojitev območij, ki jih trenutno nadzira Moskva, zlasti s pomočjo orožja, ki ga dobavljajo zahodne države. Ruski viri pa pri tem trdijo, da je bil v ukrajinskem napadu na Novo Kahovko uporabljen raketni sistem himars, ki so ga Kijevu dobavile ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

8.20 New York meščane pripravlja na morebiten jedrski napad

Mesto New York je začelo po televizijskih kanalih objavljati 90-sekundni video z navodili meščanom, kako naj postopajo v primeru jedrskega napada. Mestni oddelek za izredne razmere (EMD) sicer trdi, da je možnost jedrskega napada zelo majhna, vendar pa se je bolje nanj pripraviti.

Posnetek prikazuje uničene mestne četrti in pojasnjuje tri ključne korake v primeru jedrskega napada. Najprej se je potrebno umakniti stran od oken v notranjost zgradbe in potem oditi v klet, če jo zgradba premore. Če je bil nekdo zunaj v času jedrskega napada, se mora nemudoma umiti in odstraniti vsa oblačila, ki so bila izpostavljena radioaktivnemu prahu. Zadnji pomemben korak je, da prebivalci spremljajo medije za vse nove informacije.

Newyorški oddelek za izredne razmere (EMD) trdi, da je možnost jedrskega napada zelo majhna, vendar pa se je bolje nanj pripraviti. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters

Mestne oblasti niso pojasnile, zakaj so pripravile ta video, vendar pa naj bi šlo za strah pred nepredvidljivostjo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je napadel Ukrajino in v času vojne že omenjal ruski jedrski arzenal.

Rusko zunanje ministrstvo je sicer maja izključilo možnost uporabe jedrskega orožja v Ukrajini in se pri tem sklicevalo na njihovo jedrsko doktrino, ki predvideva uporabo tovrstnega orožja le, če je ogrožen obstoj države.

Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut v sedežem v Stockholmu (Sipri) pa je sredi junija opozoril, da bi se lahko prvič po koncu hladne vojne število jedrskih konic po svetu povečalo. Zdi se, da je nevarnost uporabe jedrskega orožja večja kot kadarkoli po koncu hladne vojne, je ob objavi poročila svaril direktor inštituta Dan Smith.

8.10 Bela hiša: Rusija od Irana kupuje brezpilotna letala

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je v ponedeljek povedal novinarjem, da Rusija od Irana kupuje oborožena brezpilotna letala za uporabo v vojni proti Ukrajini. Iran naj bi že ta mesec začel uriti ruske vojake za uporabo teh letal.

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan. FOTO: Nicholas Kamm/Afp

Sullivan je povedal, da še ni jasno ali je Iran Rusiji že poslal brezpilotna letala, vendar pa naj bi se pripravljal, da jih pošlje več sto. Po njegovih besedah je to dokaz, da je cena, ki jo Rusija plačuje za vojno velika, saj ji zmanjkuje lastne oborožitve.

Iran zadnjih 20 let izpopolnjuje svoja brezpilotna letala, s katerimi med drugim zalaga upornike v Jemnu, ki so jih v preteklosti izkoristili za napade na Savdsko Arabijo.

Rusija je pred napadom na Ukrajino tehnologijo za brezpilotna letala kupovala od Izraela, ki je zavzel nevtralno držo glede vojne v Ukrajini in posledično Rusiji te tehnologije več ne dobavlja.

Na fotografiji vodja iranske vojske major general Abdolrahim Mousavi in vodja vojaškega osebja major general Mohammad Bagheri med obiskom podzemnega skladišča brezpilotnih letal na neznani lokaciji v Iranu. FOTO: Wana News Agency/Via Reuters