Neomejen dostop | že od 9,99€
Ukrajinska vojska je začela »posebno operacijo«, da bi osvobodila jug države oziroma okupirano obalo Črnega morja. Nekateri v Kijevu so prepričani, da lahko iz Hersonske oblasti ruske zavojevalce preženejo do jeseni.
Včeraj je minil že 139. dan ruske »posebne operacije«, ki po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova ni uperjena proti Ukrajincem, temveč proti »kijevskemu režimu«. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je včeraj povedal, da hočejo zahodne države prek Ukrajine in ozemlja njegove države napasti Rusijo. Po njegovih besedah sta se o teh zahodnih »strateških načrtih« v ponedeljek pogovarjala z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. »Sodobni fašisti iz Nata so še vedno tu, niso umrli. Načrtujejo napad prek Ukrajine in Belorusije,« je pojasnil diplomantom beloruskih vojaških univerz. Katere države hočejo napasti veliko bratsko vzhodno sosedo, Lukašenko ni povedal, je pa dejal, da se Evropa noče vojskovati, a da ta tako ali tako nima besede pri odločanju, saj je »pod škornjem washingtonskega upravitelja«. Beloruske oborožene sile so včeraj začele še ene vojaške vaje ob meji z Ukrajino.
Spopadi v Ukrajini se ne umirjajo. Ruske sile so zaostrile napade na Harkov in okolico. A tudi ukrajinski branilci niso zgolj pasivni. V zadnjih dnevih so začeli že nekaj časa pričakovano, pred kratkim pa tudi uradno napovedano protiofenzivo na jugu države. Tarča njihovih napadov je Hersonska oblast, ki so jo ruske sile zavzele kmalu po začetku vojne. Najmanj sedem ljudi je bilo mrtvih in številni ranjeni v napadu na mesto Nova Kahovka, kjer je bil ukrajinski cilj skladišče goriva.
Novice o tem, da v Kijevu pripravljajo protinapad na jugu oziroma osvoboditev črnomorskega obrežja, so krožile že dlje časa. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Oleksij Arestovič je pred kratkim izjavil, da bo Herson osvobojen avgusta, a to, da bodo ukrajinske oborožene sile zares krenile v protiofenzivo, je pred dnevi v pogovoru za britanski časnik Times »uradno« potrdil šele ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. »Ukrajina kopiči milijonsko vojaško silo, oboroženo z zahodnim orožjem, da bi si od Rusije izborila svoje južno ozemlje,« je dejal. To je po njegovih besedah »politično nadvse pomembno za našo državo [...]. Predsednik države je vojaškemu vrhu ukazal, naj pripravi načrte. Nato bo generalni štab povedal, da za dosego tega cilja potrebujemo to, to in to … Moja naloga je, da pišem pisma kolegom v partnerskih državah,« je pojasnil obrambni minister.
Ukrajina kopiči milijonsko vojaško silo, oboroženo z zahodnim orožjem, da bi si od Rusije izborila svoje južno ozemlje.
Oleksij Reznikov
Ko so v ponedeljek o teh izjavah povprašali Zelenskega, je dejal, da intervjuja z Reznikovom ni bral, vojaških načrtov pa ni hotel komentirati. Bolj gostobeseden je bil voditelj Mikolajevske oblasti Vitalij Kim. »Predsednikov ukaz je bil, da je treba osvoboditi jug. Kar nas lahko zgolj radosti. Dlje ko bomo prišli, bolj bodo v Hersonu goreli skladišča orožja in streliva ter poveljniške postojanke sovražnikov,« je dejal Kim. To, da ukrajinska stran pripravlja protiofenzivo, je bilo jasno že pred temi izjavami, saj so eksplozije v Hersonu donele že sredi prejšnjega tedna, napadi pa se nadaljujejo. V nedeljo so v Kijevu poročali, da so v Hersonu uničili sedež ruske garde, z druge strani pa so prihajale novice, da so Ukrajinci zadeli tamkajšnjo bolnišnico.
To, da si ukrajinska stran želi osvoboditi svoja ozemlja, je jasno, a nekaj komentatorjev je zbegalo, da so v Kijevu javno napovedali operacijo, še preden so jo začeli. S tem so nasprotniku sporočili, naj se pripravi. Zato ni čudno, da so se na spletu takoj pojavili posnetki železniških konvojev z ruskim tanki in drugo težko oborožitvijo, ki so prispeli na bližnji Krim. Mnenja komentatorjev o tem so različna: nekateri menijo, da hoče Kijev z odprtjem druge fronte preprečiti Moskvi osredotočenost na Donbas, drugi trdijo, da bo to pripomoglo k povečanju zahodne vojaške pomoči, tretji pravijo, da mora Kijev čim prej pokazati vojaški uspeh, sicer ga bo Zahod prisilil sesti za pogajalsko mizo z Moskvo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji