Vsak deveti človek je podhranjen

Leta 2017 je 821 milijonom ljudi kronično primanjkovalo hrane, kar je 17 milijonov ljudi več kot leta 2016. Poročilo pa poudarja, da težave pri dostopu do hranilno ustrezne prehrane prispevajo tudi k vse večji problematiki debelosti v svetu.

Leta 2017 je bilo 672 milijonov ljudi debelih, ta težava pa narašča posebej v Severni Ameriki, pa tudi v Afriki in Aziji. Skrb vzbujajoč je tudi podatek ZN za prehrano in kmetijstvo, da je leta 2017 22,2 odstotka otrok, mlajših od pet let, zaostajalo v rasti.

K povečanju lakote po svetu leta 2017 so prispevali tudi vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi, kot so suše, nevihte, poplave in ekstremno visoke temperature. Vse pogostejši vremenski ekstremi so prizadeli predvsem revnejše države tretjega sveta. Afrika je območje, kjer so imeli vremenski ekstremi največji vpliv na akutno prehransko negotovost in nedohranjenost. Prizadetih je 59 milijonov ljudi v 24 državah. Ti potrebujejo nujne humanitarne ukrepe. Razmere so vse slabše tudi v Južni Ameriki, še piše v poročilu.



"Če želimo do leta 2030 imeti svet brez lakote in nedohranjenosti v vseh oblikah, je nujno, da v odgovor na spreminjanje podnebja in ekstremnih razmer pospešimo in okrepimo ukrepe za krepitev odpornosti in zmožnosti prilagajanja sistemov hrane in prehranjevanja ljudi," poudarja poročilo.

V Siriji, kjer je kmetijstvo eno izmed redkih sektorjev, ki je preživelo že dlje kot sedem let trajajočo vojno, so naraščajoče temperature in suša prizadele žetev. Pridelava žit v Siriji, ki je že zdaj za 40 odstotkov nižja kot pred vojno – z okoli štiri milijone ton je padla na okoli 2,5 milijona ton – bo letos doživela novo krčenje, je povedal direktor FAO-a za izredne razmere Dominique Burgeon.

Še hujšo usodo doživlja Jemen, kjer prav tako divja vojna in kjer je lačnih kar 35 odstotkov ljudi, je dodal Burgeon. Jemen je po njegovih besedah danes prizorišče najbolj akutne prehranske krize.