Pol stoletja po zadnjem izbruhu ognjenika na La Palmi prebivalci tega kanarskega otoka s strahospoštovanjem pogledujejo proti pobočjem Cumbre Vieje, po katerih se od nedelje valijo potoki lave. Več tisoč ljudi je moralo po erupciji ognjenika zapustiti dom, gmotna škoda narašča. Za zdaj ni poročil o smrtnih žrtvah.

Izbruh vulkana na manj turističnem otoku kanarskega arhipelaga je napovedovalo vztrajno in intenzivno tresenje tal. Od 11. septembra so seizmologi zaznali več tisoč potresnih sunkov, enega celo neposredno pred nedeljsko erupcijo. Sledila sta močna eksplozija in zajeten oblak dima, ki se je valil nad jugozahodnim delom La Palme, kjer se je nekaj minut po tretji popoldne odprla zemlja. Po poročanju španskih medijev naj bi se oblikovali dve razpoki, lava pa bruha na površje iz več manjših kraterjev. »Ko se polni magmatsko ognjišče in kupola napihuje, to povzroča tresenje tal,« je poudarila geologinja Nina Zupančič z ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete. »Sedanji izbruh je kombinacija eksplozivnih izbruhov pepela in vulkanskih bomb ter izlivov lave.« Po njenih besedah je razvoj dogodkov običajen, kot posebnost je omenila »nestabilnost vulkanske zgradbe, ki bi lahko spolzela v morje in povzročila cunami«.



Erupcija je nastala na nenaseljenem in večinoma z borovci poraščenem območju Cumbre Vieja, a nevarnost zdaj predstavljajo gmote lave, ki si počasi – 700 metrov na uro –, toda neustavljivo utirajo pot proti obali. Uničenih je že na desetine hiš, še več je ogroženih, pretrgane so cestne povezave, poškodovane kmetijske površine. Poleg lave, ki ima dobrih 1000 stopinj Celzija in ruši vse, kar ji stoji na poti, povzročajo skrbi tudi požari.


 

Običajni prizori

Od konca tedna je bilo iz bližnjih vasi evakuiranih okoli 5000 ljudi. Ni izključeno, da jih bo še več. »Osupla sem in hkrati zelo prestrašena,« je za agencijo Efe dejala María del Pino Hernández iz kraja Los Llanos de Aridane. Po priporočilu lokalnih oblasti je v nedeljo sredi popoldneva takoj zapustila hišo. Pograbila je najnujnejše stvari: nekaj oblek, vodo ..., doma je morala med drugim pustiti živali. »Bilo je zelo stresno, nekateri sosedje so kričali, otroci so jokali,« je opisala trenutke nemoči, toda nekaj ur pozneje, ko je videla, da ogenj ne bo dosegel njenega doma, se je vrnila. Kdaj se bodo razmere umirile in bodo lahko to storili tudi številni drugi, za zdaj ni mogoče napovedati. »Čeprav je na pogled videti lepo, je to katastrofa. Mnogi bodo izgubili vse, kar imajo,« je za Canarias 7 dejal eden izmed prebivalcev na prizadetem območju.



Na otok je v nedeljo zvečer pripotoval tudi predsednik španske vlade Pedro Sánchez, ki je zaradi naravne nesreče prestavil načrtovano pot v New York. »Vsa Španija je z La Palmo,« je danes dejal premier. »Ko bo tega konec, bo zavezanost institucij vidna pri obnovi vsega, kar je bilo poškodovano.«​

Podobe, kot jih je trenutno mogoče spremljati v neposrednih prenosih iz Španije, za Kanarsko otočje niso neobičajne, je povedala Nina Zupančič. V zadnjih 500 letih so se zvrstile erupcije na Lanzarotu, Tenerifih, pa tudi na El Hierru in La Palmi, kjer je bilo v prejšnjem stoletju največ podobnih izbruhov. »La Palma je sestavljena iz več vulkanov – na severu je ugasli ščitasti Taburiente, na jugu je zdaj aktiven Cumbre Vieja. Izbruhi nastajajo ob dvajset kilometrov dolgi razpoki, ki poteka od severa proti jugu,« je pojasnila geologinja. Pred nedeljskim se je zadnja kopenska erupcija na La Palmi in s tem v Španiji zgodila leta 1971. Takrat se je prebudil vulkan Teneguía, ki je bruhal lavo približno tri tedne.​ Kako dolgo bo kazal svojo moč ognjenik Cumbre Vieja, ostaja neznanka. »Narava je nepredvidljiva. Napovedovanje trajanja povečane vulkanske aktivnosti je nehvaležno. Čas delovanja je odvisen od velikosti vulkanskega ognjišča, kako hitro se to polni in kako hitro se z izbruhi prazni,« je poudarila Nina Zupančič.