Vrhovno sodišče v Mehiki dekriminaliziralo splav po vsej državi

Mehiško vrhovno sodišče je v sredo dekriminaliziralo umetno prekinitev nosečnosti po vsej državi. Podobno odločitev, da splav ni kaznivo dejanje, je v primeru zakonodaje ene od zveznih držav sprejelo že pred dvema letoma, a so pristojne oblasti to le počasi uveljavljale v pravnem sistemu.

Ni šlo za zamejitev števila splavov, ampak za simbolično kaznovanje žensk

Kot je v odločitvi, objavljeni na družbenih omrežjih, zapisalo sodišče, je »pravni sistem, ki v zveznem kazenskem zakoniku kaznuje umetno prekinitev nosečnosti, neustaven, saj krši človekove pravice žensk in oseb, ki so lahko noseče«.

Že pred dvema letoma je sodišče v primeru izpodbijanja kazenskega zakonika v severni zvezni državi Coahuila odločilo, da splav ni kaznivo dejanje, s čimer je odprlo pot dostopu do postopka brez grožnje pregona. A kot piše britanski BBC, so države in zvezna vlada le počasi spreminjale oziroma odpravljale s tem povezana določila v kazenski zakonodaji.

Protestnice, ki zahtevajo dekriminalizacijo splava. FOTO: Paola García/Reuters

Nova sodba legalizira umetno prekinitev nosečnosti v vseh 32 zveznih državah. Doslej ga je sicer že dovolilo 12 držav, kot prva zvezna država Ciudad de Mexico leta 2007.

V večinsko katoliški Mehiki so vprašanja pravic žensk doslej sprožala delitve, obe strani pa redno prirejata proteste. Sredino odločitev je pozdravilo več skupin, ki se zavzemajo za pravico do splava.

V Latinski Ameriki je splav kot elektivni poseg dostopen v Argentini, Kolumbiji, na Kubi in v Urugvaju. V več drugih državah je dovoljen v določenih okoliščinah, kot sta posilstvo ali zdravstveno tveganje, medtem ko je prepovedan v Salvadorju, Hondurasu, Nikaragvi, na Haitiju in v Dominikanski republiki.