Vrhovno sodišče poskuša ustaviti sporni zakon o predčasnem upokojevanju sodnikov

Poljsko vrhovno sodišče se je obrnilo na sodišče EU, naj presodi, ali je sporna reforma, ki znižuje upokojitveno starost vrhovnih sodnikov s 70 na 65 let, skladna s poljsko ustavo in evropskim pravnim redom. Ob tem so sporočili, da je izvajanje zakona odloženo do odločitve evropskega sodišča. Z urada poljskega predsednika Andrzeja Dude, ki je podpisal sporni zakon, so se odzvali, da za njegovo zamrznitev ni pravne podlage ter da odločitev vrhovnega sodišča nima veljave.

Opozicija in kritiki so prepričani, da se želi vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) z zakonom, ki je začel veljati prejšnji mesec, znebiti nekaterih sodnikov in si z imenovanjem svojih podrediti vrhovno sodišče. Z znižanjem upokojitvene starosti bi se mandat predčasno končal skoraj tretjini oziroma 22 vrhovnim sodnikom, med njimi tudi predsednici sodišča Małgorzati Gersdorf, eni izmed glavnih kritičark reforme, ki je označila zakon za »državni udar« na pravosodje. Njen šestletni mandat bi se moral izteči leta 2020.

Zakon sicer daje možnost sodnikom, da zaprosijo za triletno podaljšanje mandata, o čemer odloča Duda, ki prav tako prihaja iz vrst vladajoče PiS. Večina je to zavrnila, saj da spodkopava neodvisnost sodne veje oblasti, in zakona ni upoštevala. PiS na drugi strani poudarja, da je reforma nujna, saj je treba pravosodje očistiti korupcije in povezav z nekdanjim komunističnim režimom ter izboljšati njegovo učinkovitost.

Tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Michał Laskowski je v četrtek dejal, da morata predsednik Duda in državni pravosodni svet, ki odloča o imenovanju sodnikov, ustaviti vse odločitve o novih članih sodišča, dokler ne bo znana sodba evropskega sodišča, kar lahko traja več mesecev. Z Dudovega urada so se odzvali, da odločitev vrhovnega sodišča ne bo imela veljave »za predsednika ali katerikoli drug organ«, ustavno sodišče, katerega delovanje je po mnenju kritikov vlada že oslabila, pa je dejalo, da je v nasprotju z ustavo.
 

Bruselj zaradi vrhovnega sodišča nad Varšavo

Uveljavitev zakona, ki je del širše reforme sodstva, so prejšnji mesec spremljali številni protesti v večjih poljskih mestih, odzvala se je tudi EU. Evropska komisija je z opominom sprožila postopek proti Varšavi zaradi kršenja pogodb EU in evropske listine o temeljnih pravicah. Podoben postopek je Bruselj začel proti Poljski pred časom zaradi zakona o splošnih sodiščih. Komisija je zaradi spodkopavanja temeljnih vrednot konec prejšnjega leta predlagala tudi aktivacijo 7. člena pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic.

Sodišče EU je nedavno odločalo tudi o vprašanju irskega sodišča o izročitvi poljskega državljana, ki so ga prijeli zaradi preprodaje drog in za katerega so poljski organi izdali tri evropske naloge za prijetje. Njegovi odvetniki so nasprotovali izročitvi na Poljsko, saj da naj bi zaradi reform sodnega sistema obstajala »resnična nevarnost, da na Poljskem ne bo deležen poštenega sojenja«. Sodišče EU je v sodbi konec julija navedlo, da »pravosodni organ, ki je pristojen za izvršitev evropskega naloga za prijetje, tega ne sme storiti, če ugotovi, da za zadevno osebo obstaja nevarnost, da bo kršena njena temeljna pravica do neodvisnega sojenja«. S tem sodišče EU daje državam pravno podlago, da zaradi pravosodnih reform na Poljskem zavrnejo njihove naloge za priprtje, kar bi lahko še zaostrilo odnos med EU in Varšavo.