Namesto spomenikov odškodnine

Iz Varšave je ponovno slišati izjave, da bi morala Moskva plačati reparacije za čas, ko je bila Poljska »pod jarmom« Sovjetske zveze.

Od predstavnikov sedanjih poljskih oblasti je bilo že večkrat slišati,­ da bi si njihova država zaslužila odškodnine od okupatorjev, ki so ji vladali v prejšnjem stoletju. Eden izmed njih je Nemčija, ki je skoraj šest let gospodarila Poljakom in jih v tem času pobila približno šest milijonov. Berlin bi za škodo iz časa druge svetovne vojne moral odšteti Poljski okoli 690 milijard evrov, kakor je pred nekaj meseci izjavil Arkadiusz Mularczyk, ki vodi parlamentarno komisijo za obračun reparacij. »Govorimo o zelo visokih, a upravičenih odškodninah za vojne zločine, uničena mesta in vasi ter izgubljen demografski potencial naše države,« je na začetku marca povedal Mularczyk.

Pravniki v bundestagu so tovrstne poljske zahteve že lani zavrnili kot neupravičene, a to ni ustavilo zahtev iz Varšave, kjer trdijo, da sporazum o vojnih odškodninah iz leta 1953, na katerega se sklicujejo v Berlinu, ni pravno utemeljen, saj ga je morala Poljska podpisati na zahtevo Sovjetske zveze, ki je takrat vladala vzhodnemu bloku. Po mnenju predstavnikov vladajoče poljske stranke Moskva ni kriva le za to, da je njihova država po drugi svetovni vojni dobila premalo odškodnine od nacistične Nemčije, temveč bi morala Rusija kot pravna naslednica Sovjetske zveze Poljski poplačati tudi vse nekdanje dolgove svoje predhodnice in škodo za trpljenje, ki ga je Poljakom povzročila sovjetska nadvlada.

Mularczyk razburja javnost

Pred dnevi, ko je po koncu nogometnega svetovnega prvenstva tudi Rusijo zajel čas kislih kumaric, je v tamkajšnjih medijih dvignila veliko prahu izjava ­Mularczyka, ki je obudil vprašanje ruskih odškodnin Poljski. »Rusija bi morala sprejeti odgovornost za to, kar je naredila Poljski,« je lani septembra izjavil namestnik pravosodnega ministra Patryk Jaki. Takrat je poslanec vladajoče stranke Zakon in pravičnost Jan Mosiński pojasnil novinarjem, da Moskva do zdaj ni izplačala Varšavi niti tistih »30 milijonov rubljev v zlatu«, za kar se je leta 1921 zavezala v Rigi, ko je podpisala mirovni sporazum o koncu rusko-poljske vojne. A Moskvi bi v Varšavi hoteli izstaviti račun tudi za leta 1944–1990, ko je bila Poljska (prisiljena biti) del socialističnega tabora. »Če bi to primerjali z njihovimi zahtevami do Nemcev, jim je Rusija 'dolžna' od pet do petsto milijard dolarjev,« je zapisal ruski komentator.

O zneskih Mularczyk ni govoril, ko je v časniku Gazeta Wyborcza napovedal, da bo Poljska zahtevala reparacije. Njegova komisija bo pripravila »obračun stroškov« o vojni škodi, ki jo je Sovjetska zveza povzročila Poljski, tega pa bo po njegovih napovedih sprejel novi parlament, ki bo izvoljen prihodnjo jesen. »Vem, da so takšne račune že izstavile baltske države. Zavedam se, da bodo težave z izterjavo denarja, saj sodobna Rusija ne spoštuje prava in mednarodnega reda. A tak obračun moramo narediti,« je povedal.

Poljska kot Judež

Tako kot lani jeseni je tudi zdaj iz Moskve prišel podoben odgovor, ki ga je tokrat ubesedil direktor Inštituta za politično raziskovanje Sergej Markov. »Naša država ne bo ničesar dala in ničesar plačala,« je dejal. Po njegovih besedah je Rusija »za osvoboditev poljskih ozemelj od fašistov plačala s stotinami tisočev življenj naših vojakov«, zato se zdaj Varšava obnaša kot izdajalka svojega rešitelja. »Je kot kak Judež,« je dodal ruski politični analitik.

Podobno je rusko stališče do poljskega uradnega odnosa do spomenikov iz časa, ko se je na ozemlju današnje Poljske sovjetska Rdeča armada borila proti okupatorskim silam nacistične Nemčije. Po različnih ocenah je na poljskem ozemlju med drugo svetovno vojno umrlo od 1,3 do 2 milijona sovjetskih državljanov, med njimi večina vojakov Rdeče armade, ki so umrli bodisi v nacističnih taboriščih na Poljskem bodisi v letih 1944–1945 v boju za osvoboditev pred nacisti; le okoli desetina jih je spodobno ovekovečena na nagrobnih ploščah. A tudi te ne bodo preživele.

Pred kratkim je ruski dnevnik Kommersant objavil seznam 75 sovjetskih spomenikov na ozemlju Poljske, ki naj bi jih v kratkem porušili. Državi sta sicer sklenili dogovor o zaščiti podobnih spominskih obeležij, a ta po mnenju Varšave varuje le spomenike na pokopališčih, grobiščih in podobnih lokacijah. Za obeležja, postav­ljena na drugih javnih prostorih, ta zaščita ne velja. Še več, takšni spomeniki so že obravnavani v novem zakonu, ki prepoveduje propagando totalitarnih režimov, med njimi tudi komunističnega.