Von der Leynova predlaga umik uredbe o pesticidih

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v evropskem parlamentu napovedala, da bo predlagala umik predloga uredbe o pesticidih ki je, kot je opozorila, postala simbol polarizacije. »Kmetje si zaslužijo, da jim prisluhnemo,« je poudarila v luči protestov kmetov, ki so danes prišli tudi pred evropski parlament v Strasbourgu.

Kot je opozorila von der Leynova, pa ta tema ostaja, ter napovedala nov predlog, ki bo po njenih besedah veliko bolj zrel in pripravljen na podlagi širšega dialoga.

Predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev oziroma o zmanjšanju uporabe pesticidov v EU do leta 2030 za polovico je evropski parlament novembra lani zavrnil, pogajanja med državami so zastala, kritični do nje so kmetje, ki protestirajo v številnih evropskih državah, je opozorila predsednica komisije.

Pri tem je opozorila, da se kmetje, ki jih skrbi lastna prihodnost, zavedajo, da mora kmetijstvo preiti na bolj trajnostni model. Kmetje so prvi, ki občutijo posledice podnebnih sprememb, čutijo posledice vojne v Ukrajini, pestijo jih inflacija, naraščajoči stroški energentov in gnojil, a se kljub temu trudijo, da pridelajo kakovostno hrano, zato smo jim dolžni spoštovanje in zahvalo, je poudarila.

Von der Leynova je v Strasbourgu, kjer so se kmetje danes zbrali na protestnem shodu pred poslopjem evropskega parlamenta, pozvala, da je treba preseči polarizirano razpravo in ustvariti zaupanje.

Spomnila je, da je komisija sprožila strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v EU, h kateremu je povabila predstavnike kmetijskega sektorja, podeželskih skupnosti, industrije semen in gnojil, pa tudi finančni sektor in potrošniške organizacije. Napovedala je tudi zmanjšanje upravnega bremena za kmete.

Predsednica evropske komisije meni, da ima Evropa najbolj zdravo in najkakovostnejšo hrano na svetu, za to se je treba zahvaliti kmetom, ki imajo v tem sistemu osrednjo vlogo. FOTO: Frederick Florin/AFP

»Evropa ima najbolj zdravo in najkakovostnejšo hrano na svetu, za to se je treba zahvaliti kmetom, ki imajo v tem sistemu osrednjo vlogo,« je dejala. Evropsko kmetijstvo mora preiti na bolj trajnosten model, ki bo bolj okolju prijazen in manj škodljiv za kakovost tal. Pri tem je opozorila, da je od 60 do 70 odstotkov tal v Evropi trenutno v slabem stanju, te trende pa je mogoče obrniti.

Na pomen podpore kmetom in kmetijskemu sektorju je opozoril tudi predsednik evropskega sveta Charles Michel. »Kmetje so ključni za prehransko varnost, za podnebni prehod, zaslužijo si spoštovanje za delo, ki ga opravijo za nas,« je poudaril. Pri tem je opozoril, da je treba zmanjšati birokracijo, ki jih duši.

»Kmetje v številnih evropskih državah so jezni, skrbi jih za prihodnost, naša odgovornost je, da jih poslušamo in slišimo ter razmislimo, kako ponuditi prepričljive odgovore,« je poudaril Michel.

Protesti kmetov izraz sistemske krize in priložnost za skrajno desnico

Tudi predstavniki političnih skupin v parlamentu so opozorili na težave kmetov ter poudarili pomen kmetijskega sektorja in skupne kmetijske politike. Vodja največje politične skupine v parlamentu EPP Manfred Weber je podprl napoved von der Leynove o umiku uredbe o pesticidih. Opozoril pa je, da so se protesti kmetov začeli že pred devetimi meseci, in poudaril, da se »dobra politika začne s poslušanjem«.

Kmetijstvo bo imelo prihodnost, če bomo sodelovali pri zagotavljanju te prihodnosti, nesprejemljivo pa je uporabljati to temo za predvolilne namene, je opozorila vodja politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) Iratxe García Pérez.

Valerie Hayer, nova vodja politične skupine liberalcev (Renew), pa je poudarila, da so kmetje vodilni pri zelenem prehodu, naloga politike pa je, da si za to prizadeva skupaj z njimi.