V nadaljevanju preberite:

Od novembra lani se po Evropi širi val kmečkih protestov, ki so vrhunec dosegli prejšnji četrtek s kurjenjem gum in metanjem jajc v poslopje evropskega parlamenta v Bruslju, nedaleč od lokacije, kjer so evropski ministri sprejemali popravke evropskega proračuna. Jezo kmetov poganjajo različni razlogi, njihov skupni imenovalec pa je kriza neoliberalnega globaliziranega kapitalizma. Slabega pol leta pred evropskimi volitvami je realna bojazen, da bo nezadovoljstvo kmetov za prihod na oblast izrabila skrajna desnica.

Na nacionalni ravni se je to že zgodilo na Nizozemskem, kjer je skrajni desnici na oblast pomagalo gibanje kmetov državljanov, ki je nastalo kot odgovor na drastične ukrepe zmanjšanja izpustov dušika (ti bi najbolj prizadeli kmete) vlade nekdanjega premiera Marka Rutteja.

Od prvih kmečkih protestov na Nizozemskem pred letom dni so se veliki kmečki protesti zvrstili že v več kot 15 evropskih državah. Epicentra januarskih protestov sta bili Francija in Nemčija; na največjem shodu v Berlinu je 30.000 kmetov in 5000 traktorjev blokiralo ceste okoli Brandenburških vrat. Tudi ta konec tedna so protesti potekali v Nemčiji (Frankfurt), Italiji (okolica Rima) in Grčiji, še prej pa na Portugalskem, v Belgiji, Romuniji, na Poljskem in v Litvi. Solidarnost z evropskimi kmeti so izrazili tudi irski kmetje.