Vladavina prava na bruseljskem tnalu

Bruselj – Današnja objava prvega letnega poročila evropske komisije o stanju vladavine prava v državah članicah bi lahko bila ena od prelomnic. Po pričakovanjih bosta najbolj na muhi Madžarska in Poljska, ki sta že tako v postopku po 7. členu pogodbe o EU.

Pred objavo so se nakopičile napetosti. S sprejetjem prihodnjega proračuna EU in načrta za okrevanje je povezan mehanizem, s katerim bi državam članicam, ki kršijo načelo pravne države, omejili izplačila iz proračuna. Pred današnjo objavo se je še zapletlo, ker je madžarski premier Viktor Orbán zahteval odstop podpredsednice evropske komisije za vrednote in transparentnost Věre Jourove. Čehinja mu je v intervjuju za Spiegel očitala: »Orbán rad reče, da postavlja neliberalno demokracijo. Rekla bi, postavlja bolno ­demokracijo.«


 

Poniževanje Madžarske?

Izrazila je bojazen, da bodo ljudje na Madžarskem nekega dne ugotovili, da so to bile njihove zadnje svobodne volitve. Madžarski premier je v ostrem pismu predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen zapisal, da Věra Jourová ni le neposredno politično napadla demokratično izvoljene vlade, temveč je tudi ponižala Madžarsko in madžarske ljudi. Takšna stališča da so v nasprotju z vlogo evropske komisije kot nevtralne in objektivne institucije. Tisti, ki kršijo evropske pogodbe, ne morejo nastopati kot branilci vladavine prava in evropskih vrednot, je bentil.



Pred objavo poročila, v katerem bo Madžarska gotovo tarča kritik na številnih področjih, je sporočil, da so prekinili vse dvostranske stike z Věro Jourovo. Glasnica evropske komisije Dana Spinant  je pojasnila, da Ursula von der Leyen tesno sodeluje z Věro Jourovo pri vprašanju vladavine prava in povsem zaupa podpredsednici. Pri proračunu EU za obdobje 2021–2027 in svežnju za okrevanje, ki sta vredna več kot 1800 milijard evrov, je bilo na julijskem vrhu predvideno pogojevanje s spoštovanjem pravne države. A pri podrobnostih je še veliko razlik.

 

»To je vladavina izsiljevanja«

Po nemškem kompromisnem predlogu, ki smo ga pridobili, bi ukrepi, kot je zamrznitev plačil, lahko bili sprejeti, če bi kršitve načela vladavine prava v državi članici dovolj neposredno škodile finančnemu upravljanju proračuna EU ali zaščiti finančnih interesov EU. Predvideno je, da bi bili ukrepi potrjeni v svetu EU. V osnovnem predlogu evropske komisije iz leta 2018 je bilo načrtovano odločanje z obratno kvalificirano večino. To bi pomenilo, da bi bil predlog evropske komisije glede ukrepov lahko zavrnjen samo, če bi se proti njemu postavila zadostna večina držav članic.

Zaradi nekoliko razvodenelih rešitev je Berlin tarča kritik, da je preveč popustil Budimpešti in Varšavi. Iz Madžarske so kljub temu jasno sporočili, da so proti predlogu, ki da krši temeljna načela EU. »To ni vladavina prava, to je vladavina izsiljevanja,« je tvitnila pravosodna ministrica Judit Varga. Na drugi strani v evropskem parlamentu in najbolj odločnih severnih članicah zahtevajo strožji režim od predlaganega. Slovenija vidi predlog nemškega predsedstva kot »solidno osnovo, ki lahko utre pot uravnoteženemu kompromisu«.

V današnjem poročilu evropske komisije bodo predstavljene konkretne ocene na področjih, kot so delovanje pravosodja, pluralizem medijev, položaj časnikarjev, boj proti korupciji, delovanje nadzornih institucij. V Delu smo sredi meseca poročali, da slovenska vlada v komentarjih k osnutku poročila glede sodstva piše o še trajajočih vplivih iz obdobja pred demokratizacijo in navaja domneve o izkoriščanju protikorupcijske komisije v politične namene. O medijih so ocenili, da nekateri novinarji sploh niso preiskovalni, temveč so aktivisti političnega boja ...