Vladajoče stranke ohranjajo ravnovesje strahu

Na prizadevanja Republike Srbske za osamosvojitev in napovedi o oživljanju hrvaške republike Herceg-Bosna je Stranka demokratske akcije (SDA) odgovorila s programsko deklaracijo, ki odstopa od temeljnih usmeritev daytonskega sporazuma. Srbi in Hrvati so idejo o BiH kot republiki zavrnili kot nesprejemljivo.

Na kongresu SDA, vladajoče bošnjaške stranke, je bil za predsednika v soboto znova izvoljen Bakir Izetbegović, ki je poudaril, da se v BiH ne bo nič zgodilo s silo, temveč s soglasjem. Izrazil je upanje, da bodo tudi srbsko entiteto prepričali, da BiH spada v EU in Nato. Sklenil je, da ni mogoče živeti od zgodb o vojnah s Turki in z Natom.

Republika brez entitet

Programska deklaracija je odgovor vladajoče bošnjaške stranke na politiko Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), HDZ BiH in Hrvaškega narodnega sabora (HNS). Z njo SDA ohranja ravnovesje strahu, s katerim tudi SNSD in HDZ BiH homogenizirata volivce. Srbi in Hrvati obtožujejo Bošnjake, da se zavzemajo za unitarizacijo in dominacijo večinskega bošnjaškega naroda, ki vodi v šeriatsko pravo.

Dokument je seznam lepih in neuresničljivih želja. Tega se zaveda tudi Izetbegović, ki je tik pred kongresom označil pobudo predsedujočega predsedstva BiH Željka Komšića o odpravi načela konstitutivnosti za nerealno. Čeprav bi pobudo rad podprl, jo je primerjal z zahtevo o ukinitvi Republike Srbske. SDA se je zavzela za ustavne reforme in oblikovanje Republike BiH brez entitet z enim predsednikom in vlado ter za krepitev bosanske identitete.

Sarajevo je zamišljeno kot posebna celota, ki bi zajela ozemlje predvojne prestolnice, tudi vzhodno Sarajevo, medtem ko naj bi Mostar zaradi skrbi za pravice Bošnjakov ohranil poseben status. Iz deklaracije je razvidno, da bo SDA še naprej prednostno skrbela za položaj Bošnjakov. Dokument ne omenja decentralizacije in ne pojasni pristojnosti, ki jih bo imela oblast na državni, regionalni in lokalni ravni.

Bosanski lonec vre

Predsednik HDZ BiH Dragan Čović je ocenil, da je predlagani model absolutno nesprejemljiv za BiH, ki je etnično razdeljena država in jo je mogoče upravljati le kot federacijo. Po njegovem brez enakopravnosti treh konstitutivnih narodov ni BiH. Če bi hrvaški narod izginil s političnega prizorišča, bi to odprlo pot za delitev BiH med Srbi in Bošnjaki. Po njegovem mnenju je igra na karto številnosti in državljanstva, ki bi zagotovila prevlado enega naroda, nesprejemljiva in tvegana za BiH.

Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je poudaril, da ne bo Republike BiH, ker za Srbe obstaja Republika Srbska. Če je Bošnjakom dovoljeno, da Srbov ne sprejemajo kot realnosti v BiH, ni razloga, da Srbom ni dovoljeno ukvarjanje z vprašanjem samoopredelitve in odcepitve od tistih, ki jih nočejo. Dodik je poudaril, da deklaracija, ki je protiustavna in protidaytonska, ignorira obstoj drugih konstitutivnih narodov, kot so Srbi in Hrvati, ter Republike Srbske in poziva na spopade. Končal je z oceno, da SDA nima nobenih možnosti za ukinitev Republike Srbske.

Bosanski lonec še kar vre. Ventil za uravnavanje pritiska je pokvarjen, nikogar pa ni, ki bi ugasnil pregreto ploščo. Vladajoče nacionalne stranke nimajo tega interesa, ker na račun ravnovesja strahu ohranjajo oblast. Ker so SDA, SNSD in HDZ BiH le za kozmetične spremembe volilnega zakona, bodo očitno še naprej sejale strah, namesto da bi poiskale najmanjši skupni imenovalec, mednarodni dejavniki pa se ne zganejo.