Pelješki most je vitalni interes Republike Srbske

Postopek proti Hrvaški zaradi gradnje mostu na polotok Pelješac na mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu ostaja mrtva črka na papirju. Sklep predsedstva BiH je na pobudo predsedujočega Milorada Dodika sinoči blokirala narodna skupščina Republike Srbske.

Bošnjaški in hrvaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović in Željko Komšić sta soglašala, da mora Hrvaška ustaviti dela na mostu na Pelješac, dokler ne bo urejen spor o meji na morju med državama. Sklenila sta tudi, da bo BiH sprožila postopek proti Hrvaški na mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu, če državi ne bosta dosegli dogovora. Proti je bil srbski član kolektivnega šefa države Milorad Dodik, ki je izkoristil ustavni mehanizem zaščite vitalnega nacionalnega interesa.

Klasični avtokrat in piščanci

Na podlagi mehanizma je Dodik sklical narodno skupščino Republike Srbske, ki je s potrebno dvetretjinsko večino podprla njegov veto in blokirala namero dvojice članov predsedstva iz Federacije BiH. Dodikov predlog je podprlo 60 od 72 prisotnih poslancev v 83-članskem parlamentu Republike Srbske. Zanj so glasovali tudi poslanci iz opozicijskih vrst, tudi tisti, ki so sprva menili, da Srbi niso dolžni pomagati Hrvatom.

Celodnevno razpravo so zaznamovale številne obtožbe med Dodikom in poslancema PDP in SDS Draškom Stanivukovićem in Nebojšo Vukanovićem. Stanivuković je očital Dodiku, da je klasični avtokrat, ki ustrahuje vse po vrsti, tudi opozicijske poslance, ki se obnašajo kot prestrašeni piščanci. Sklenil je z besedami, da v takšni državi noče živeti. Dodik je Stanivukovića žalil in obtožil, da je povezan s kriminalnim podzemljem. Proti blokadi je bil poslanec Senad Bratić iz koalicije Skupaj za BiH. Dodiku so očitali lažno domoljubje, ker da ga vodijo zasebni, in ne vitalni interesi Republike Srbske.

Po Dodikovi oceni sklep predsedstva BiH ne bi škodil le Hrvaški, temveč bi ogrozil tudi projekt gradnje mostu na Savi pri Gradiški, ki je v vitalnem interesu Republike Srbske. Kot je še poudaril, je ohranjanje dobrih odnosov s Hrvaško tako v interesu BiH kot Republike Srbske, podpora sklepa Džaferovića in Komšića pa bi ustvarila dodatne probleme tudi z EU. Po njegovem gre za poskus zlorabe dejstva, da je BiH pomorska država, ker izhod BiH na odprto morje zaradi Pelješkega mostu ni v negotovosti.

Kitajski in evropski denar

Dodik je še poudaril, da bo most oddaljen pol kilometra od razmejitvene črte med državama in da se gradi na hrvaškem ozemlju, tako da se BiH nima pravice vmešavati v notranje zadeve sosednje države. Zagreb je sprejel tudi zahtevo Sarajeva, da bo most, ki ga gradi kitajski konzorcij, sofinancira pa tudi EU, visok 200 metrov, namesto prvotno načrtovanih 150 metrov. Dodatno so razširili tudi plovno pot med stebri mostu v Neumskem zalivu, tako da bo Hrvaška kot doslej zagotavljala nemoten ladijski promet do pristanišča BiH v Neumu.

Kljub temu Džaferović in Komšić vztrajata, da most ovira pristop BiH do odprtega morja. Vodilne hrvaške stranke v BiH s HDZ BiH Dragana Čovića na čelu ne soglašajo z njunimi zahtevami. Po mnenju HDZ BiH in Zagreba, ki sta na lanskih predsedniških volitvah stavila na Čovića, Komšić ni predstavnik hrvaškega naroda v predsedstvu BiH, ker je bil izvoljen večinoma z glasovi Bošnjakov.

Skupščina v Banjaluki je naložila vsem predstavnikom Republike srbske v državnih oblasteh BiH, naj vztrajajo pri reševanju vseh nerešenih vprašanj v odnosih s Hrvaško. To ne velja le za gradnjo novega mostu čez reko Savo pri Gradiški v dogovorjenem roku, s katero je Zagreb v preteklosti zavlačeval zaradi nasprotovanja Sarajeva gradnji mostu na Pelješac. Gre tudi za mejo v celoti, tako tudi ureditev mejnih sporov na reki Uni in na območju Novega Grada, Kostajnice in Kozarske Dubice, ter za odlagališče jedrskih odpadkov, ki ga Zagreb namerava urediti na Trgovski gori ob meji z BiH.